Janša napoveduje konec tihotapljenja ljudi za levico v EU

Nova slovenska vlada, ki jo vodi premier Janez Janša, se je znašla v središču evropske politične scene, ko si prizadeva za strožje ukrepe glede migracij in bolj zadržan pristop do vprašanj, povezanih z Izraelom. Ta nova usmeritev je še posebej očitna v Bruslju, kjer je Slovenija nedavno izrazila svoja stališča znotraj Evropske unije. Na Evropskem svetu se je Janša povezal z ostalimi evropskimi voditelji, kot so Robert Fico, Andrej Babiš, Ulf Kristersson, António Costa in Bart De Wever, kar kaže na spreminjajočo se sliko slovenske zunanje politike.

Janša je skupaj z voditelji 18 drugih držav članic Evropske unije podpisal skupno pismo, naslovljeno na predsednika Evropskega sveta in predsednico Evropske komisije. V tem pismu so podpisniki izrazili zahteve po bolj odločnih in učinkovitih evropskih rešitvah na področju migracij. Ključni poudarki pisma vključujejo zmanjšanje neregularnih migracijskih tokov, učinkovit boj proti tihotapljenju ljudi, hitro vračanje oseb brez pravice do bivanja v EU in tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Janša je ob podpisu dodal ostro izjavo: »Bliža se konec socialnega turizma, spregledanega tihotapljenja ljudi in uvažanja volivcev za evropsko levico.«

Manj pritiska na Izrael

Na vrhu v Bruslju se je razpravljalo tudi o izraelskih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu. Evropski voditelji so od Evropske komisije zahtevali pripravo možnosti za ukrepe glede teh naselbin. Med predlaganimi možnostmi so omejitve trgovine z izdelki iz naselbin, sankcije proti ekstremističnim izraelskim ministrom in jasnejše ločevanje med ozemljem Izraela in nezakonitimi naselbinami. Med najbolj naklonjenimi tem ukrepom so bile Francija, Švedska, Španija, Belgija in Irska, medtem ko so Nemčija, Avstrija, Češka, Madžarska in nova slovenska vlada takšne predloge zavrnile. To je izrazit premik v primerjavi s politiko prejšnje slovenske vlade, ki je poudarjala priznanje Palestine in kritiko izraelske politike.

Fico in Babiš kot del novega evropskega ozadja

Med Janševimi sogovorniki sta bila tudi Robert Fico in Andrej Babiš. Fico je znan po svojem nasprotovanju nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in kritiki sankcij proti Rusiji, pri čemer poudarja zaščito slovaških gospodarskih in energetskih interesov. Babiš, čeprav manj neposreden, prav tako izraža zadržanost do novih obveznosti do Ukrajine in je znan po svoji protimigracijski in evroskeptični retoriki. Janša, čeprav ne deli vseh stališč s Ficom in Babišem, se z njima strinja pri vprašanju migracij, odnosu do Evropske komisije in poudarjanju nacionalne suverenosti.

Sprememba slovenske zunanje politike

Nova slovenska vlada ne spreminja vseh zunanjepolitičnih usmeritev enako. Pri Ukrajini ostaja Slovenija uradno na strani evropske podpore Kijevu, medtem ko je pri migracijah in Izraelu opazen premik. Slovenija se zdaj uvršča med države, ki zahtevajo strožjo migracijsko politiko, hitro vračanje migrantov brez pravice do bivanja in večji poudarek na varovanju meja. Hkrati ni več med članicami, ki bi pritiskale za ostrejše evropske ukrepe proti Izraelu.

Slovenija se s tem premikom oddaljuje od politike prejšnje vlade in se približuje državam z bolj konzervativno in suverenistično politiko. Ta sprememba je del širšega trenda v Evropi, kjer se več držav obrača stran od liberalnih politik, zlasti na področju migracij in zunanje politike.

Spletno uredništvo