Nesoglasja glede proračuna EU-ja: Kmetijstvo in kohezijska politika v ospredju
Na vrhu EU-ja, ki se odvija v Bruslju, je drugi dan razprav prinesel razpravo o predlogu dolgoročnega proračuna EU-ja, ki naj bi za obdobje 2028–2034 znašal 2,3 bilijona evrov. Razprava o proračunu, v kateri so sodelovali voditelji držav članic, je izpostavila nesoglasja glede razdelitve sredstev med kmetijstvo, kohezijsko politiko in druge sektorje.
Predlog, ki ga je pripravil Ciper, trenutno predsedujoča država EU-ju, je proračun Evropske komisije zmanjšal za dva odstotka. To je povzročilo nezadovoljstvo tako med neto plačnicami kot med prejemnicami proračunskih sredstev, saj je bil predlagan večji poudarek na kmetijstvu in kohezijski politiki na račun podpore raziskavam in inovacijam.
Različna stališča držav članic
Medtem ko so nekatere države, kot je Nizozemska, izrazile nezadovoljstvo nad preveliko podporo kmetijstvu, se je Španija zavzemala za še večjo podporo koheziji in kmetijstvu. Nizozemski premier Rob Jetten je opozoril, da trenutni predlog za njih ni sprejemljiv, saj ne naslavlja novih izzivov, kot so obramba in modernizacija.
Po drugi strani je španski premier Pedro Sanchez proračun ocenil kot premajhen in poudaril potrebo po dodatnih sredstvih za kohezijsko politiko in kmetijstvo.
Slovenija med podporniki kohezijske politike
Slovenija se je pridružila državam, ki zagovarjajo ohranitev sredstev za kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko. Predsednik vlade Janez Janša je izrazil zadovoljstvo nad predlogom, ki ga vidi kot korak v pravo smer, vendar je opozoril, da pogajanja še niso končana.
Janša je tudi poudaril pomen ohranjanja tem, kot so prihodnji večletni proračun EU-ja, skupni trg in konkurenčnost evropskega gospodarstva, ki bi lahko zaradi trenutnih varnostnih kriz ostale ob strani.
Predlogi o novih virih prihodkov
V luči volitev, ki so predvidene v več državah članicah, EU voditelji razpravljajo o novih virih prihodkov za proračun 2028–2034. Med predlaganimi možnostmi so prodaja dovoljenj za izpuste CO2, davek na blago uvoženo iz držav s šibkejšimi podnebnimi predpisi, davek na elektronski odpad ter del trošarine na tobak.
Razpravljali so tudi o letnem pavšalnem prispevku za velika podjetja, ki poslujejo v EU-ju, in o dajatvah na izjemno premožne, digitalne storitve, spletne igre na srečo ter kapitalni dobiček iz kriptovalut. Kljub obsežnim razpravam se odločitve v petek ne pričakujejo, naslednji predlog proračuna pa bo pripravila Irska.
Spletno uredništvo
