OECD: Slovensko gospodarstvo kljub izzivom ostaja močno, a potrebuje ukrepe za rast
Slovensko gospodarstvo je, kljub zaporednim izzivom, pokazalo izjemno odpornost, vendar bo za nadaljnjo rast potrebna dodatna akcija, je poudarila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo. Pregled je predstavila Isabell Koske, namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve, na dogodku, ki je potekal v Ljubljani.
V dokumentu so izpostavljeni ključni ukrepi, ki obsegajo štiri glavna področja: stabilizacijo javnih financ, davčno politiko, uporabo umetne inteligence in razvoj trga kapitala.
Prvi poudarek OECD je na krepitvi in stabilizaciji javnih financ, zlasti v luči kratkoročnih pritiskov ter srednje- in dolgoročnih izzivov, ki so povezani predvsem z demografskimi spremembami. Koske je opozorila na potrebo po nadaljnjih spremembah v pokojninskem sistemu, kljub pozitivnim vidikom nedavne reforme. Na področju davčne politike je OECD izpostavil močno odvisnost od davkov in prispevkov iz dela, kar obremenjuje zaposlene. Predlagajo zmanjšanje obremenitve dela in povečanje davkov na potrošnjo in nepremičnine, ki so bolj ugodni za spodbujanje gospodarske rasti.
V okviru davčne politike je OECD opozoril tudi na nedavno uvedeno obvezno božičnico oziroma zimski regres, pri čemer je bilo predlagano, da se ta ukrep ponovno preuči zaradi pritiska na stroške dela, ki ga povzroča presežno povpraševanje na trgu dela v obdobju zgodovinsko nizke brezposelnosti.
Krepitev trgovinske odpornosti s diverzifikacijo
Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, vendar OECD meni, da je potrebna dodatna krepitev odpornosti trgovine. To bi lahko dosegli z diverzifikacijo uvoza, olajšanjem trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja. Tako bi se Slovenija lahko bolje obranila pred svetovno negotovostjo.
Umetna inteligenca v Sloveniji že prinaša koristi, predvsem v večjih in naprednih podjetjih, kot je avtomobilska industrija. Vendar pa OECD poudarja, da bi širitev njene uporabe na ostale dele gospodarstva lahko močno povečala produktivnost in podprla dolgoročno gospodarsko rast. To zahteva spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo, izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin ter prekvalifikacijo delovne sile.
Razvoj trga kapitala
OECD izpostavlja, da je slovenski trg kapitala še vedno premalo razvit, kar omejuje investicije in dostop podjetij do financiranja, posebej inovativnih zagonskih podjetij. Zato pozivajo k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnin za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja. Med ukrepi za krepitev trga kapitala je Koske omenila tudi delno privatizacijo preostalih 100-odstotno državnih podjetij prek borze.
Državni sekretar na ministrstvu za finance, Peter Papež, je poudaril, kako pomemben je ekonomski pregled OECD za Slovenijo. Pripravljajo ga vsaki dve leti in predstavlja kombinacijo mednarodnega konteksta ter primerjav, kar pomaga državi razumeti svoje prednosti in izzive. Papež je napovedal, da bo nova vlada, ki je nedavno prevzela posle, pospešila razvoj, okrepila konkurenčnost gospodarstva, dvignila blaginjo ter ohranila socialno odgovorno državo.
Valentinčič opozarja na potrebo po večjih tveganih naložbah
Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete, Aljoša Valentinčič, je v nacionalnem odzivu na poročilo poudaril, da čeprav je trg kapitala še vedno podrazvit, so vidni pozitivni premiki, kot so individualni naložbeni računi in nakupe državnih obveznic za državljane. Upa, da bo več podjetij, kot je NLB Skladi, sledilo z javnimi ponudbami delnic.
Valentinčič je opozoril, da nizka zadolženost podjetij lahko pomeni pomanjkanje idej za nove naložbe, kar je neugodno za razvoj. Po njegovem mnenju bo treba okrepiti vlaganja v bolj tvegane naložbe in zmanjšati odvisnost od pokojnin iz prvega stebra, morda z uvedbo obveznega vpisa v sheme dopolnilnega pokojninskega varčevanja. Prav tako je izpostavil, da strošek financiranja v Sloveniji povečuje nižja bonitetna ocena države in visoka zaznava korupcije.
Spletno uredništvo
