V zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času je Pakistan sporočil, da sta Iran in ZDA dosegla dogovor o mirovnem sporazumu, ki vključuje takojšnje in trajno prenehanje vseh vojaških operacij, tudi v Libanonu. Podpis sporazuma je predviden za petek v Švici. Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social na svoj rojstni dan oznanil sklenitev sporazuma in odobril odprtje Hormuške ožine ter ukinitev pomorske blokade Irana.
“Ladje sveta, zaženite svoje motorje, naj nafta teče,” je zapisal Trump.
V televizijskem komentarju je Kazem Garibabadi potrdil, da sporazum takoj končuje vojno med državama, pri čemer bosta državi v dveh mesecih zaključili pogovore o končnem sporazumu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Cene nafte so po potrditvi dogovora hitro padle; brent nafta je znižala svojo vrednost za približno 3,9 odstotka na 84 dolarjev za sod, cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na 81 dolarjev za sod, poroča CNN.
Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa, ni povsem razkrita. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev. Memorandum o soglasju med državama v 14 točkah predvideva sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju po podpisu dokumenta.
Trump je v nedeljski objavi za časopis Wall Street Journal dejal, da se bo Hormuška ožina ponovno odprla po podpisu sporazuma v Švici, ki bo predvidoma potekal v Ženevi. Ameriški podpredsednik JD Vance je za televizijo Fox News izjavil, da bo prisoten na podpisu mirovnega sporazuma, pričakuje pa se tudi Trumpova udeležba. Trump je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.
Teheran že dlje časa zahteva, da mora vsak dogovor o končanju vojne vključevati tudi konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu. Vojna je izbruhnila 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran, ki je odgovoril z napadi na Izrael in blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, ključni za svetovne dobave nafte in plina. ZDA so odgovorile z blokado iranskih pristanišč. Prekinitev ognja je bila v veljavi od 8. aprila, a so jo strani večkrat kršile.
V intervjuju za Wall Street Journal je Trump poudaril, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja, vendar tega v svojih poznejših objavah na družbenih omrežjih ni omenil. Prav tako ni izrazil nujnosti odstranitve jedrskega materiala iz Irana, saj meni, da se to lahko stori kasneje.
Benjamin Netanjahu, izraelski premier, je izrazil podporo sporazumu, čeprav izraelski obrambni minister Israel Katz ni zadovoljen z dogovorom in je dejal, da se Izrael ne bo umaknil z zasedenega ozemlja v Libanonu. Nadaljevanje izraelske okupacije in spopadi s Hezbolahom bi lahko ogrozili mirovni proces.
Francija in Združeno kraljestvo sta ustanovili vojaško misijo za prosto plovbo v Hormuški ožini po koncu vojne na Bližnjem vzhodu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal napotitev misije, Italija pa je izrazila pripravljenost na sodelovanje, je sporočila italijanska premierka Giorgia Meloni.
Macron je pozdravil mirovni sporazum in poudaril, da je brezpogojno ponovno odprtje Hormuške ožine ključnega pomena za stabilnost regije in svetovnega gospodarstva. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na družbenih omrežjih izrazil pričakovanje konca vojne in popolne obnovitve svobode plovbe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k takojšnji implementaciji sporazuma in odprtju Hormuške ožine ter poudarila pomen iranskega jedrskega in balističnega programa za stabilnost regije.
Več zalivskih držav je pozdravilo dogovor. Katar ga je označil za korak k trajnemu miru, Savdska Arabija pa je opozorila, da mora vsak dogovor upoštevati interese regije. Egipt je izrazil upanje, da bo sporazum okrepil medsebojno zaupanje in omogočil diplomatska prizadevanja za reševanje regionalnih vprašanj.
Slovenski zunanji minister Tone Kajzer je pozdravil dogovor in izpostavil, da je to pot k večji stabilnosti v regiji. EU bo igrala pomembno vlogo pri ohranitvi miru na Bližnjem vzhodu, je še dodal.
Spletno uredništvo
