Napetosti med ZDA in Evropo glede visokega predstavnika za BiH naraščajo
V zadnjih dneh se je med Združenimi državami Amerike in evropskimi državami poglobil spor glede Bosne in Hercegovine. Neuspeh pri usklajevanju izbire novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH je povzročil napetosti, ki so izbruhnile na srečanju Sveta za implementacijo miru (PIC) v Sarajevu. Ta skupina je zadolžena za nadzor nad izvajanjem Daytonske mirovne pogodbe, ki je bila podpisana leta 1995.
Razhajanja so postala očitna, ko se države niso uspele dogovoriti o nasledniku Nemca Christiana Schmidta, ki je maja nepričakovano odstopil s položaja, navajajoč pritisk s strani ZDA.
Združene države so podprle italijanskega diplomata Antonia Zanardija Landija za novega visokega predstavnika. Landi, ki je bil prej italijanski veleposlanik v Beogradu in Moskvi, trenutno služi kot veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu. Nasprotno pa so Velika Britanija, Francija, Nemčija in večina evropskih držav podprle francoskega predstavnika za Zahodni Balkan, Reneja Troccaza, poroča Guardian.
Oster odziv ameriškega veleposlaništva
Po neuspešnem dogovoru je ameriško veleposlaništvo v Sarajevu ostro kritiziralo evropske države in jih opozorilo, da bi ZDA lahko ponovno razmislile o svoji vlogi pri mednarodnem zagotavljanju miru v Bosni in Hercegovini. V objavi na družbenem omrežju X je veleposlaništvo izrazilo razočaranje nad evropsko “nesposobnostjo doseči soglasje,” s čimer PIC ni uspel izvoliti novega visokega predstavnika. Dodali so, da evropska neodločnost ZDA sili v ponovno razmislek o njihovi nadaljnji vlogi v BiH.
Kljub temu da ZDA v BiH nimajo več pomembnejše vojaške prisotnosti, še vedno ohranjajo velik politični vpliv preko PIC-a in dvostranskih odnosov. Na terenu pa deluje manjša evropska mirovna misija EUFOR. Nova pogajanja o izbiri visokega predstavnika v BiH naj bi potekala konec junija, ko bi se lahko pojavili tudi kompromisni kandidati. Nekateri evropski diplomati, kot poroča Guardian, menijo, da bi lahko regiji celo koristilo zmanjšanje ameriškega vpliva, saj v Evropi raste nezaupanje do motivov Trumpove administracije.
Kontroverzne odločitve Washingtona
Dodatne polemike je povzročila odločitev Washingtona, ki je umaknil sankcije proti voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku, znanemu kot tesnemu zavezniku Moskve. Do tega naj bi prišlo po večmilijonskem lobiranju v Washingtonu. Hkrati se v Bosni povečujejo tudi poslovni interesi ljudi iz kroga Donalda Trumpa.
Aprila je Banjaluko obiskal Donald Trump mlajši kot gost Dodikovega sina.
Napačne ocene ZDA
Politični analitik za Balkan Jasmin Mujanović je za Guardian ocenil, da je Washington precenil svojo moč vpliva na evropske zaveznike. “Američani so očitno menili, da evropsko stališče ni posebej pomembno in da bodo preprosto sledili njihovi izbiri,” je dejal Mujanović, ki meni, da se je to izkazalo za napačno oceno. “Zdi se, da se ZDA niso posebej posvetovale z zavezniki glede izbire Landija.” Po poročilih s srečanja v Sarajevu naj bi ga Washington podpiral celo bolj od Italije.
Direktor berlinskega think-tanka Democratization Policy Council Kurt Bassuener je opozoril, da spor ni zgolj kadrovsko vprašanje, temveč odraža širše geopolitične in poslovne interese. “To ni le odločitev o osebi, ampak strateška odločitev za celotno regijo. Zdi se, da ameriško stališče ne temelji samo na ideologiji, temveč tudi na poslovnih interesih. Zdi se, da je njihova glavna naloga pridobiti koncesije, pridobiti pogodbe in to čimbolj izkoristiti,” je dejal Bassuener.
Spletno uredništvo
