DružbaPolitikaSlovenija

Pokop žrtev povojnih pobojev na Žalah sproža razprave

V državnem zboru so poslanci sprejeli novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, kar je sprožilo burne odzive. Kljub nasprotovanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki zavrača pokop na ljubljanskih Žalah, je bil predlog sprejet z 50 glasovi za in 32 proti.

Novela zakona predvideva, da bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pokopali na pokopališču Žale, ki bo postalo kulturni spomenik državnega pomena. Namen tega zakona je omogočiti dostojen pokop žrtev in ohraniti pravico do spomina. Vendar pa je ta odločitev povzročila razpravo o političnih in zgodovinskih vprašanjih, ki jih pokop na Žalah odpira.

Zakaj pokop na Žalah?

Predlog zakona so v parlamentarno proceduro vložile stranke SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokusa, ki zagovarjajo Žale kot primerno lokacijo za pokop zaradi njihovega statusa osrednjega prostora v prestolnici. Poslanka NSi, SLS in Fokusa Iva Dimic je poudarila, da gre za temeljno vprašanje civilizacije in človeškega dostojanstva, medtem ko poslanka SDS Alenka Jeraj dodaja, da so na Žalah pokopani tudi nemški in italijanski vojaki, zato bi bilo prav, da so tudi žrtve iz povojnih morišč pokopane v srcu Slovenije.

Nasprotovanje in pomisleki

Na drugi strani pa župan Zoran Janković ostro nasprotuje pokopu na Žalah in napoveduje, da bo storil vse, da do tega ne pride. Po njegovem mnenju bi takšen pokop lahko ponovno odprl politične razprave o domobrancih, partizanih, komunizmu in krivdi. Poleg tega poslanec Svobode in odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic izpostavlja, da je zakonski predlog površen in da se zadeva preveč hiti, kar ne bo prineslo zaključka zgodbe. Poslanka Levice in Vesne Asta Vrečko pa dodaja, da je bilo v preteklosti že več priložnosti za ureditev tega vprašanja, vendar se vedno znova pojavijo ovire.

Dodatne določbe novele

Novela zakona prav tako določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za genetsko analizo identifikacije žrtev in trajno hrambo teh vzorcev. Državni proračun bo zagotavljal sredstva za te analize, zakon pa dopušča tudi možnost meddržavnih sporazumov za prenos vzorcev DNK tujim institucijam. Pokop na Žalah naj bi bil izveden najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa, zakon pa bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu. Novela spreminja tudi sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kjer bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button