ZDA in Iran: Trumpova odločna poteza o začasni ustavitvi operacije v Hormuški ožini
Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal začasno prekinitev operacije, v okviru katere je ameriška mornarica spremljala tovorne ladje skozi Hormuško ožino. To naj bi bil del vzajemnega dogovora v pogajanjih z Iranom, pri čemer je Trump poudaril “velik napredek”. Operacijo Projekt svoboda so začeli v ponedeljek, v ozadju pa je, kot je zapisal na družbenem omrežju Truth Social, stala prošnja Pakistana in drugih držav. Ti so prosili za umik spremljanja ladij, da bi pridobili čas za sklenitev sporazuma o končanju vojne s Teheranom.
Trump je izjavil, da ukrep temelji na izjemnem vojaškem uspehu kampanje proti Iranu in priznal, da je bilo doseženih več ključnih točk pri sklepanju popolnega in končnega sporazuma z iranskimi predstavniki. Čeprav je spremljanje ladij začasno ustavljeno, ameriška zapora iranskih pristanišč ostaja v veljavi. Iranski državni mediji so Trumpovo potezo označili za zmago, saj naj bi začasna ustavitev pokazala, da se je ameriški predsednik po več neuspehih odločil za umik, poroča BBC.
Različna stališča znotraj ameriške administracije
Trumpova odločitev je v nasprotju z izjavami ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je še nekaj ur predtem trdil, da ZDA uspešno nadzirajo Hormuško ožino in da številne ladje čakajo, da jo prečkajo. Hegseth je izrazil prepričanje, da Iranci nimajo nadzora nad ožino, čeprav sami trdijo nasprotno.
Tudi zunanji minister Marco Rubio je poudaril, da je ameriško spremljanje ladij usluga svetu, saj so ZDA edine, ki to lahko storijo.
Na novinarski konferenci v Beli hiši, ki jo je vodil namesto tiskovne predstavnice Karoline Leavitt, je Rubio pojasnil, da je operacija Epski bes, vojna proti Iranu, uradno končana. Trump je kongres obvestil, da je dosegel vse cilje te operacije, kar pomeni, da mu ni bilo treba prositi za dovoljenje za vojno.
Rubio je dodal, da se ZDA zdaj osredotočajo na Projekt svoboda, katerega cilj je znova odpreti Hormuško ožino. Ta projekt je opredeljen kot obrambna operacija, kar pomeni, da ne potrebuje kongresnega dovoljenja.
Diplomatska prizadevanja in ekonomski vpliv
Diplomatska prizadevanja predsednikovega zeta Jareda Kushnerja in odposlanca Steva Witkoffa se nadaljujejo. Rubio je poudaril, da ZDA želijo vzpostaviti določeno raven razumevanja s Teheranom glede vprašanj, o katerih se je Iran pripravljen pogajati. Vseeno se Američanom ne mudi, saj se zavedajo zapletenosti položaja.
V preteklosti so ZDA skupaj z Izraelom 28. februarja napadle Iran, pri čemer so ubili nekaj najvišjih državnih voditeljev, režim pa ostaja trdno na oblasti. Posledično je Hormuška ožina še vedno zaprta, kar je povzročilo skok cen bencina v ZDA.
Povprečna cena bencina na ameriškem trgu je presegla štiri dolarje na galono, v Kaliforniji pa več kot sedem dolarjev. Pred vojno so bile cene pod tremi dolarji na galono. Trump je 8. aprila razglasil premirje in ga od takrat že večkrat podaljšal.
Spletno uredništvo
