Nemčija kot vodilna izvoznica plastičnih odpadkov: Globalni izzivi in posledice

Nemčija je lani postala največja svetovna izvoznica plastičnih odpadkov, saj je v tujino poslala več kot 810.000 ton teh materialov, razkriva analiza mednarodnih trgovinskih podatkov. Takoj za Nemčijo se je uvrstila Velika Britanija z več kot 675.000 tonami izvoženih odpadkov, kar je največ v zadnjih osmih letih. Velik del teh odpadkov je končal v Turčiji, sledili sta Malezija in Indonezija, ugotavljata neprofitni organizaciji Watershed Investigations in Basel Action Network.

Pomemben delež nemških in britanskih plastičnih odpadkov je bil poslan v Turčijo, ki se je izkazala kot glavna prejemnica teh materialov iz Evrope. Problematična je povezava med industrijo recikliranja plastike v teh državah in okoljskimi težavami, kot so nezakonito odlaganje, sežiganje odpadkov ter izkoriščanje delavcev. Turški morski biolog Sedat Gündoğdu pojasnjuje, da je turška sredozemska obala zaradi plastičnih odpadkov iz reciklažnih tovarn postala najbolj onesnažena obala v Sredozemlju. Ljudje zaradi ogromnih količin mikroplastike včasih sploh ne morejo v morje.

Primerjava z večjimi državami

V primerjavi z Nemčijo in Veliko Britanijo ZDA in Kitajska izvažajo manj plastičnih odpadkov. To je deloma posledica dejstva, da te države večji del odpadkov predelajo doma – bodisi prek odlagališč, sežiganja ali recikliranja. Poleg tega niso pod enakim pritiskom reciklažnih ciljev, kot ga občutita Evropa in Velika Britanija, kjer izvoz šteje k uradnim stopnjam recikliranja.

ZDA so leta 2025 izvozile 385.000 ton plastičnih odpadkov, kar jih uvršča na peto mesto med največjimi izvoznicami. Kitajska pa je bila leta 2024 na 18. mestu.

Prihodnost evropskega izvoza plastičnih odpadkov

Evropska unija načrtuje, da bo do novembra 2026 prepovedala izvoz plastičnih odpadkov v države zunaj skupine OECD. Kljub temu še vedno pošiljajo znatne količine v te države, pri čemer Turčija ostaja največja prejemnica. Sara Matthieu, evropska poslanka iz skupine Zelenih/Evropske svobodne alianse, prepoved izvoza označuje kot “prelomni trenutek”. Dodaja pa, da je zaradi konservativnih in skrajno desničarskih napadov na zelene politike zmogljivost EU za domače recikliranje v zadnjih letih zmanjšala za milijon ton.

Gündoğdu opozarja, da Turčija doma proizvede 3,3 milijona ton plastičnih odpadkov, kar je več kot dvakrat več od zmogljivosti za recikliranje. Ob tem obstajajo pomisleki, da bi se ob prepovedi izvoza plastičnih odpadkov v države zunaj OECD, lahko vsi izvozi preusmerili v razvijajoče se države OECD, kot je Turčija, ter v dele vzhodne Evrope, ki nimajo zmogljivosti za predelavo večjih količin.

Ukrepanje Evropske komisije

Evropska komisija je decembra 2025 sprejela nov sveženj ukrepov za spodbujanje krožnega gospodarstva in krepitev evropskega recikliranja plastike. Pravila o izvozu plastičnih odpadkov so bila dodatno okrepljena z novo uredbo o pošiljkah odpadkov, vključno s prepovedjo takšnega izvoza v države, ki niso v OECD, od 21. novembra 2026.

Velika Britanija se je prav tako zavezala k podobni prepovedi, vendar je ta ukrep še vedno predmet posvetovanja. Lani je petina britanskih izvozov plastičnih odpadkov še vedno odšla v države, ki niso del OECD, pri čemer so pošiljke v Malezijo od leta 2024 narasle za skoraj 60 odstotkov. Malezijska aktivistka Pua Laj Peng je to označila za “odpadkovni kolonializem”.

Spletno uredništvo Goriške novice