Slovenija med najvarnejšimi državami kljub globalnim napetostim

27 avgusta, 2025

2 minutno branje

slovenija med najvarnejsimi drzavami kljub globalnim napetostim 68aebb0a373ac 1756281610

V času, ko se svet spopada z naraščajočimi konflikti in militarizacijo, Slovenija ostaja ena izmed najvarnejših držav. Po poročilu Inštituta za ekonomijo in mir (IEP) za leto 2025, ki je bilo objavljeno 26. avgusta, Slovenija zaseda 9. mesto med 163 državami na Globalnem indeksu miroljubnosti (GPI). Indeks ocenjuje države na podlagi 23 kazalnikov, ki se osredotočajo na družbeno varnost, konflikte in militarizacijo. Kaj Slovenija dela prav, da ohranja tako visoko pozicijo?

Kljub nespremenjeni uvrstitvi Slovenije na lestvici, kar kaže na njeno stabilnost, globalna situacija ni tako rožnata. Svetovna miroljubnost je v zadnjem letu padla za 0,36 odstotka, kar je že trinajsti padec v zadnjih sedemnajstih letih. Kar 87 držav je zabeležilo poslabšanje varnostne situacije. V tem kontekstu Slovenija še bolj izstopa, saj je v regiji pred sosednjimi državami. Madžarska je na 17. mestu, Hrvaška na 19., Italija pa na 33. mestu. Avstrija ostaja na visokem 4. mestu.

Globalni trendi in izzivi

Poročilo Inštituta za ekonomijo in mir slika zaskrbljujočo globalno sliko. Aktivnih je 59 državnih konfliktov, kar je največ po drugi svetovni vojni, in število smrtnih žrtev v notranjih konfliktih je naraslo za 438 odstotkov v zadnjih 17 letih. Konflicti so vse bolj internacionalizirani, saj je 78 držav vpletenih v spopade izven svojih meja. Razlogi za poslabšanje so povezani z naraščajočo militarizacijo. V zadnjih dveh letih je 106 držav povečalo vojaške izdatke, ki so v letu 2024 dosegli rekordnih 2,7 bilijona dolarjev.

Evropski izzivi

Evropa ostaja najmirnejša regija, vendar je tudi tu miroljubnost v zadnjih štirih letih upadla. Poročilo opozarja na neučinkovitost in pomanjkanje integracije evropskih obrambnih sredstev. Države članice Nata namenijo za vojsko precej več kot Rusija, vendar njihova skupna vojaška zmogljivost le za tretjino presega rusko. Povečevanje vojaških proračunov brez enotne strateške vizije ne bo dovolj, saj to vodi v preusmerjanje sredstev iz ključnih družbenih področij, kot so zdravstvo in izobraževanje, kar lahko poglobi notranje napetosti.

Pot do pozitivnega miru

Poročilo Inštituta za ekonomijo in mir poudarja, da se svet nahaja na točki preloma. Krepiti je potrebno koncept pozitivnega miru, ki temelji na stališčih, institucijah in strukturah, ki ustvarjajo in vzdržujejo miroljubne družbe. Države z visoko stopnjo pozitivnega miru, med katere se uvršča tudi Slovenija, so bolj odporne na šoke in imajo višjo gospodarsko rast ter večjo družbeno blaginjo.