V Ljubljani je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razpravljala o neuspehu pri doseganju soglasja glede splošnega dogovora za leto 2026. Do nesoglasij je prišlo zaradi zmanjšanja sredstev za več programov, kar je zaskrbelo deležnike v zdravstvu. Vodja zdravstvene analitike in ekonomike, Sladjana Jelisavčić, je poudarila, da so bila izhodišča za predlog dogovora pripravljena na podlagi smernic ministrstva za zdravje, vendar finančne projekcije za prihodnje leto niso optimistične.
Predlogi ZZZS-ja so vključevali zmanjšanje sredstev za programe, ki so plačani po realizaciji, in ukinitev nagrajevanja za prve preglede. Prav tako so predlagali, da se upravljanje presejalnih programov in program obvladovanja raka financira iz državnega proračuna. Zmanjšanje stimulacij za delo v dodatnih ambulantah družinske medicine in nevključitev valorizacije materialnih stroškov ter amortizacije so bili dodatni ukrepi, ki so vznemirili deležnike.
“Deležniki niso bili ravno navdušeni, ker omejevanja vplivajo tudi na njihovo poslovanje,” je pojasnila Jelisavčićeva.
Razlike med pričakovanji izvajalcev in finančnimi zmožnostmi ZZZS-ja so bile prevelike, kar je povzročilo, da bo vlada sprejela uredbo o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026.
Potencialne posledice za čakalne dobe
Člani skupščine so izrazili zaskrbljenost, da bi zmanjšanje sredstev lahko podaljšalo čakalne dobe za zdravstvene storitve. Skupščina se je zato odločno postavila proti krčenju programov, saj bi to poslabšalo dostopnost zavarovancev do zdravstvenih storitev. V pričakovanju povečane storilnosti zaradi višjih plač, od ZZZS-ja pričakujejo tudi boljši nadzor nad izvedenimi storitvami.
Poslovni rezultati
V obdobju od januarja do septembra 2025 je ZZZS pri obveznem zdravstvenem zavarovanju zabeležil 108-milijonski primanjkljaj, kar je manj od načrtovanih 151 milijonov evrov. Do konca leta pričakujejo primanjkljaj v višini 87,7 milijona evrov.
Dolgotrajna oskrba: Izzivi in priprave
Na področju dolgotrajne oskrbe so zabeležili presežek v višini 107,5 milijona evrov. Vodja področja za analitiko in razvoj, Anka Bolka, je pojasnila, da so prihodki in odhodki pri obveznem zdravstvenem zavarovanju višji od načrtovanih, medtem ko se izplačila pri dolgotrajni oskrbi še niso začela v celoti izvajati.
ZZZS izraža pričakovanje, da bodo sredstva iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, namenjena pokojninski in invalidski blagajni, v celoti nadomeščena. Predsednica skupščine, Martina Vuk, je poudarila, da je pomembno, da so sredstva porabljena za namene, za katere so bila zbrana.
Tehnična podpora za dolgotrajno oskrbo
Vodja projekta uvedbe dolgotrajne oskrbe, Tatjana Kolenc, je razložila, da so vzpostavili informacijsko podporo za različne vidike dolgotrajne oskrbe, vendar še poteka razvoj nekaterih aplikacij. Zaradi pomanjkanja spletnih servisov so na ZZZS razvili začasne rešitve za obdelavo podatkov.
Do zdaj so preverili pogoje za približno 13.000 zavarovancev in odgovorili na skoraj 5500 poizvedb glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Spletno uredništvo
