Zaskrbljujoč padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti: V ospredju težave s poslovno učinkovitostjo
Slovenija se je na najnovejši lestvici konkurenčnosti, ki jo je sestavil švicarski inštitut IMD, znašla na 49. mestu med 70 državami, kar predstavlja padec za tri mesta v primerjavi z lanskim letom. Glavna težava, ki jo izpostavljajo v združenju za gospodarski razvoj, je sistemska neučinkovitost, ki v zaostrenih globalnih razmerah postaja še bolj očitna.
V združenju opozarjajo, da bi morali politični odločevalci rezultate te lestvice ali pa vsakoletno poročilo urada za makroekonomske analize in razvoj sprejeti kot smernice za oblikovanje politik, ki so ključne za prihodnost države.
Konkurenčnost ni zgolj statistični podatek ali nekaj abstraktnega; je neposredni vir financiranja družbene blaginje, ki vključuje zdravstvo, šolstvo in socialno državo. Po mnenju združenja je ključno, da Slovenija preide iz družbe, ki temelji na ročnem delu, v družbo znanja, kjer je poudarek na panogah z visoko dodano vrednostjo.
“Dokler bomo ignorirali dejstvo, da z visoko obremenitvijo visokokvalificiranega dela odvračamo ključne mednarodno konkurenčne razvojne kadre, gospodarskega preboja ne moremo pričakovati,” so prepričani v združenju.
Podjetja se v današnjem nestabilnem svetu soočajo s potrebo po stabilnosti in odzivnosti, kar je pogosto ovirano z administrativnimi preprekami in nepredvidljivimi zakonodajnimi spremembami. Združenje poudarja, da je za dosego višjih plač in višjega življenjskega standarda nujna višja produktivnost. Brez izboljšanja poslovnega okolja in brez ciljnih spodbud za digitalizacijo, avtomatizacijo ter investicije v raziskave in razvoj, bo Slovenija ostala ujeta v povprečju ali celo nazadovala.
Potreba po skupni viziji in cilji, ki bi presegla dnevne politične delitve, je nujna. Združenje poudarja, da ne gre več za ideološko razpravo, temveč za odločitev med razvojem in stagnacijo. Letos je Slovenija na področju infrastrukture dosegla najboljšo uvrstitev, največje poslabšanje pa je zabeležila na področju vladne učinkovitosti in poslovne učinkovitosti.
“Če želimo doseči višje plače in višji življenjski standard, moramo razumeti, da oboje izhaja izključno iz višje produktivnosti. Brez boljšega poslovnega okolja ter brez ciljnih spodbud za digitalizacijo, avtomatizacijo ter investicije v raziskave in razvoj bomo ostali ujeti v povprečju ali vedno bolj nazadovali,” so opozorili predstavniki združenja.
Slovenija nujno potrebuje strateške spremembe in reforme, ki bodo omogočile preboj k višji konkurenčnosti na globalni ravni. Spremembe morajo biti usmerjene v krepitev poslovne učinkovitosti, ki je bila letos ocenjena kot najslabša točka v primerjavi z drugimi državami. Če želi Slovenija zagotoviti dolgoročno stabilnost in napredek, je nujno, da se osredotoči na izboljšanje vladne učinkovitosti in ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah.
Spletno uredništvo
