Zaradi nje številni zaposleni na ministrstvu za zdravje obupani, iščejo nove službe
Z Gantarjem bi morala ministrstvo zapustiti tudi Golobičeva podaljšana roka Biserka Simčič!
Minister za zdravje Tomaž Gantar je odstopil, ne pa tudi njegova odlična sodelavka Biserka Simčič, menda tudi podaljšana roka enega vrhovnih stricev iz ozadja – Gregorja Golobiča. Gre za osebo, ki si jo bodo njeni sodelavci na Ministrstvu zapomnili kot precej težavno in celo nevarno. V njeni nemilosti se je znašla tudi nekdanja državna sekretarka Tina Bregant, težave z njo imajo tudi ostali zaposleni z ministrstva. Kot smo izvedeli so mnogi povsem obupani, panični in iščejo druge službe, Simčičeva pa naj bi menda razmišljala celo o ustanovitvi svojega lastnega sektorja ali direktorata.
Kot smo že pisali, je z današnjim dnem Minister za zdravje Tomaž Gantar poslal pismo predsedniku vlade v katerem ga obvešča, da je skladno s statutom stranke DeSUS in odločitvijo stranke o izstopu iz koalicije, sprejete v četrtek, 17. decembra 2020, podal odstopno izjavo. A če to velja za Gantarja pa kot kaže ne velja za njegovo desno roko – tesno zaupnico in sodelavko Biserko Simčič.
Kot je znano je Simčičevo na ministrstvo nazaj pripeljal prav Gantar, zato bi bilo prav, da svojo varovanko tudi odpelje. Sicer gre za osebo, ki je bila tesno povezana tudi z lobistom oziroma stricem iz ozadja in enim glavnih pokroviteljev rušenja aktualne vlade Janeza Janše – Gregorjem Golobičem. Simčičeva tega niti ne skriva, saj se celo po ministrstvu hvali, da se dnevno sliši z “Gregorjem”.
Že z dnem, ko jo je minister Gantar pripeljal nazaj na ministrstvo, je dala vsem jasno vedeti, da se bo maščevala vsem tistim, ki so poskrbeli za njen odhod leta 2013, ko je na sodišču priznala krivdo za tri kazniva dejanja, povezana z vdiranjem v elektronsko pošto nekdanjih sodelavcev v novomeški bolnišnici. In res se je zgodilo, kar je sledilo po njenem vnovičnem prihodu v letošnjem letu, ni zrelo zgolj za medijske objave, temveč ima znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. Kot smo izvedeli od večih zaposlenih, so mnogi prav zaradi Simčičeve povsem obupani in na robu živčnega zloma. Dogaja se, da celo vrhunski kadri iščejo nove službe ali pa so tik pred tem, da ministrstvo zapustijo. Za vse to je ves čas vedel tudi Gantar, vendar ji je znova in znova kril hrbet. Razlog se verjetno skriva kar v nadaljevanju zgodbe.
Simčičeva za ustanovitvijo agencije za kakovost
Po naših neuradnih informacijah, ki prihajajo iz ministrstva za zdravje, pa naj bi Simčičeva nadaljevala s prakso vpogledov v elektronska sporočila zaposlenih. Nekdanja državna sekretarka Tina Bregant, za katero je nekdanji minister Gantar zahteval razrešitev, pa je opozarjala na nepravilnosti okoli ustanovitve agencije za kakovost v zdravstvu in si nakopala maščevanje Simčičeve.
Prva večja nesoglasja med Bregantovo in Gantarjem naj bi se začela s pogajanji za Aneks k splošnemu dogovoru za 2020, v katerem je bil tudi predlog za oblikovanje neprofitne agencije za kakovost. Po naših informacijah naj bi Bregantova nasprotovala temu, da se takšna agencija ustanovi na način, ki je bil predviden z aneksom. V Sloveniji je pogojem agencije za akreditacijo ustrezalo samo eno podjetje in sicer AACI d.o.o..
Nekateri so ocenili, da bi agencija za kakovost letno razpolagala s slabimi 6 milijoni evrov prihodkov
Pri tem podjetju že potekajo akreditacije za bolnišnice, po novi ureditvi pa bi se to izvajalo še za vse ostale zdravstvene ustanove, vključno z zavarovalnicami in farmacevtskimi podjetji, ki delujejo na področju zdravstva. Letno bi morali samo iz zdravstvene blagajne za novo predvideno agencijo nameniti okrog 2,3 milijona evrov. Dodatni viri bi bili, seveda, državni proračun in izvajalci. Skupno naj bi bolnišnice in vsi ostali izvajalci zdravstvenih storitev nameniti dobre tri milijone evrov za akreditacije letno. Nekateri so ocenili, da bi agencija za kakovost letno razpolagala s slabimi šest milijoni evrov prihodkov.
Ustanovitelj in delni lastnik družbe AACI je nekdanji minister za zdravje iz vrst DeSUS Dorjan Marušič, ki se je s kakovostjo začel ukvarjati že leta 2003, ko je bil še državni sekretar pri ministru za zdravje Dušanu Kebru. S kakovostjo v zdravstvu in Marušičem pa je tesno povezana Biserka Simčič, zaposlena v kabinetu ministra Gantarja in po naših zanesljivih informacijah njegova največja zaupnica. Na Ministrstvu za zdravje je v času Marušičevega ministrovanja vodila Sektor za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva ter bila vodja akreditacijskega sveta in članica ožje skupine sveta za kakovost. Je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI. Marušič in Simčičeva sodelujeta tudi v okviru Zdravstvenega razvojnega foruma (Planet GV).
Zamero Simčičeve naj bi si Bregantova nakopala prav z opozarjanjem na nepravilnosti okoli agencije
Prej omenjeni Aneks k splošnemu dogovoru za 2020 bi bil tako idealna priložnost, da se pridobi ekskluzivni posel za Marušičevo podjetje AACI in posredno za Simčičevo. Zamero slednje naj bi si Bregantova nakopala prav z opozarjanjem na nepravilnosti okoli agencije. Da zadeve z ustanovitvijo agencije niso “čiste”, so po naših informacijah opozorili tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki so celo opozorili, da v primeru ustanovitve agencije na način, ki ga je predvidelo ministrstvo, obstaja sum koruptivnega ravnanja in bodo zadevo naznanili Komisiji za preprečevanje korupcije. Ministrstvo za zdravje si je po teh opozorilih vendarle premislilo in sporna določila umaknilo iz aneksa k splošnemu dogovoru za 2020.
Podobna zgodba z istimi akterji sej je odvijala že leta 2012, ko se je pod takratnim ministrom Marušičem in takratno vodjo za kakovost in varnost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Simčičevo doseglo, da se je v Splošni dogovor za pogodbeno leto 2012 uvrstilo obvezno akreditiranje slovenskih bolnišnic in morebitno kaznovanje z znižanjem plačila zdravstvenih dejavnosti, če bolnišnice teh akreditacij ne bi izvedle.
Bregantova pa ni edina, ki se je prenajedla žlehtnobe Simčičeve
Takrat je bil favoriziran Inštitut za upravljanje v zdravstvu (IUZ), ki je posrednik norveške akreditacijske družbe DNV in zastopnik podjetja AACI. Na spletu smo zaman iskali uradno spletno stran tega inštituta. S tem pa zgodba v tem trenutku menda še ni končana, saj naj bi ministrstvo po naših zanesljivih informacijah vzpostavitev javne, neprofitne, neodvisne in avtonomne institucije kot neodvisnega organa za obvladovanje kakovosti in varnosti v zdravstvu umestilo v projekt React-EU.
Kot smo izvedeli so ljudje menda povsem obupani, panični in iščejo druge službe, Simčičeva pa naj bi menda razmišljala celo o ustanovitvi svojega lastnega sektorja ali direktorata, saj ima menda službo kar za nedoločen čas.
Domen Mezeg