Stabilnost slovenskega bančnega sistema kljub geopolitičnim tveganjem
V Banki Slovenije so nedavno predstavili najnovejše poročilo o finančni stabilnosti, ki ga trenutno najbolj zaznamujejo geopolitični pretresi, zlasti vojna v Iranu. Čeprav slovensko gospodarstvo na začetku letošnjega leta še naprej raste, je ta rast počasnejša, je razkril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ob predstavitvi poročila.
Dolenc je izpostavil, da se je svetovna gospodarska rast marca upočasnila zaradi višjih cen energentov in povečane negotovosti, ki jo povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. Podobni trendi so opazni tudi v evrskem območju, kjer Evropska centralna banka (ECB) napoveduje nekoliko nižjo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo v letošnjem letu. A kljub temu so inflacijska pričakovanja po besedah Dolenca še vedno pod nadzorom, višje cene energentov pa imajo za zdaj le omejene posredne učinke na gospodarstvo.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu skrbno spremljajo, da bi v prihodnjih tednih lahko natančneje ocenili njihove učinke na širše gospodarstvo in posledično oblikovali trdnejša stališča glede denarne politike. Po navedbah guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen.
Slovenija: Gospodarska rast in inflacija
V Sloveniji, po podatkih Banke Slovenije, gospodarstvo na začetku letošnjega leta še naprej raste, vendar z počasnejšo dinamiko. Dolenc je pojasnil, da se potrošnja umirja, industrijska proizvodnja pa je ostala šibka. Aprila se je inflacija v primerjavi z marcem zvišala na 3,4 odstotka, kar pomeni, da se vojna že delno odraža v inflacijskih pritiskih. Cene naftnih derivatov so v največji meri vplivale na dvig inflacije. Dolenc napoveduje, da se bo vpliv vojne postopno in v večji meri odražal v višjih inflacijskih pričakovanjih potrošnikov, širši učinki pa bi se lahko v gospodarstvu pokazali kasneje. Tveganje za Slovenijo in celotno evrsko območje izhaja predvsem iz zunanjega okolja, predvsem zaradi naraščajoče negotovosti v mednarodnem okolju, ki ga v zadnjih mesecih zaznamuje vojna na Bližnjem vzhodu.
Tveganja in odpornost finančnega sistema
Dolenc je pojasnil, da so v poročilo o finančni stabilnosti tokrat prvič vključili tudi “makrofinančna tveganja za finančni sistem”, ki jih ocenjujejo kot povišana z neugodnimi obeti. Ob povišani oceni kibernetskega tveganja so poslabšali obete za tveganja, ki izvirajo iz nepremičninskega trga, in kreditna tveganja, medtem ko za večino ostalih tveganj za slovenski sistem ohranjajo oznako “zmerno oziroma nizko in stabilno”.
Slovenski bančni sistem: Dobičkonosnost in stabilnost
Po ugotovitvah Banke Slovenije slovenski finančni sistem deluje dobro, saj izkazuje visoko kapitalsko odpornost, ki je podprta z visokimi količniki solventnosti in vrednostmi likvidnosti. Dolenc je poudaril, da je bil bančni sistem ob koncu leta 2025 nadpovprečno dobičkonosen. Prav tako opažajo trend krepitve rasti posojil nefinančnim družbam, ki se je začel v drugi polovici lanskega leta.
Ponudba stanovanjskih nepremičnin in tržna tveganja
Direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik je predstavila dodatne podrobnosti iz poročila, ki so zanimive predvsem za poznavalce bančnega sektorja. V Sloveniji tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Kljub povečanemu obsegu prodaj ponudba stanovanjskih nepremičnin še vedno zaostaja za povpraševanjem, kar ohranja pritisk na rast cen. Ta pritisk se lahko dodatno okrepi zaradi rasti cen goriv, surovin in gradbenega materiala, ki jih povzroča geopolitično dogajanje.
Spletno uredništvo
