Slovenija in zamrznjeno rusko premoženje: Izzivi in priložnosti za pomoč Ukrajini
Evropska unija išče načine, da bi zamrznjena ruska sredstva uporabila za pomoč Ukrajini, kar bi lahko razbremenilo evropske davkoplačevalce. Koliko tega zamrznjenega premoženja pa se nahaja v Sloveniji? Od začetka ruske vojne agresije so članice Evropske unije Ukrajini že zagotovile pomoč v vrednosti 187 milijard evrov.
Ukrajina še naprej potrebuje znatna finančna sredstva za delovanje in obrambo, ocenjujejo, da bo potrebovala približno 140 milijard evrov v naslednjih dveh letih, če bi se vojna končala do konca leta 2026.
Uporaba zamrznjenega premoženja kot rešitev
Med predlogi za financiranje ukrajinske obrambe je vroča ideja uporaba zamrznjenega ruskega premoženja. Tako bi Ukrajina prejela posojila, ki bi jih vrnila šele, ko bi ji Moskva povrnila vojno škodo. To bi verjetno pomenilo, da povračil ne bi bilo nikoli. Članice EU bi zagotovile poroštva za posojila, ki pa se jim ne bi štela v državni dolg.
»Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo,« je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen.
Von der Leyen je podprla rešitev z uporabo ruskega premoženja, katerega vrednost v Evropi dosega 185 milijard evrov. Alternativne možnosti vključujejo zadolževanje EU na kapitalskih trgih ali zbiranje prostovoljnih prispevkov držav članic za nepovratno pomoč Ukrajini.
Belgija in njen previdni pristop
Načrtu za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja najbolj nasprotuje Belgija, kjer je shranjena večina teh sredstev. V Bruslju, sedežu finančne družbe Euroclear, je bilo ob uvedbi sankcij zadržanih 140 milijard evrov ruskih sredstev.
Belgijski premier Bart De Wever vztraja, da mora biti uporaba skladna z evropskim in mednarodnim pravom, saj se boji ruskih povračil. Belgija zato zahteva solidarnost drugih evropskih držav, če bi se stvari zapletle.
Slovenija in njen previdni koraki
Slovenija, skladno z večino evropskih držav, je pripravljena dati tudi nacionalne garancije za financiranje z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič opozarja, da je potrebno rešiti številna pravna vprašanja, da to ne bi vplivalo na slovenski proračun. Ključnega pomena je, da ne gre za zaplembo ruskega premoženja, temveč za vprašanje, ki se bo reševalo v okviru mirovnega sporazuma.
Boštjančič poudarja, da je pomembno, da je posojilo oblikovano pravno ustrezno, da Rusija ne bi mogla poseči po premoženju evropskih podjetij. Slovenija je še posebej previdna zaradi farmacevtske družbe Krka, ki na ruskem trgu ustvari skoraj petino letnih prihodkov.
V Sloveniji zamrznjenih 8,5 milijona evrov
Koliko zamrznjenega ruskega premoženja se nahaja v Sloveniji? Ministrstvo za finance je pojasnilo, da v Sloveniji ni imobiliziranega premoženja ruske centralne banke, ki bi bilo predmet pogovorov o pomoči Ukrajini. Na podlagi sankcij zoper Rusijo je v Sloveniji zamrznjenih približno 8,5 milijona evrov ruskih sredstev in gospodarskih virov, kar večinoma zajema denarna sredstva in terjatve.
Evropska unija se tako nahaja pred pomembnim izzivom, kako najbolje izkoristiti zamrznjena sredstva za pomoč Ukrajini, ne da bi pri tem kršila pravne norme ali povzročila mednarodne zaplete.
Spletno uredništvo
