Vročinski val ogroža morsko življenje v slovenskem morju
V zadnjih desetletjih se Sredozemsko morje sooča s procesom tropikalizacije, kar pomeni širjenje toploljubnih vrst proti severu, vključno z našim slovenskim morjem. Ta pojav, ki ga podrobneje razloži Orlando Bonaca, vodja enote za morsko biodiverziteto na morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo, ima pomembne posledice za morsko življenje.
Tropikalizacija vpliva predvsem na ribje vrste, ki se lahko umaknejo v hladnejše vode. Nekatere od teh vrst, kot so knez, vijoličasti morski bič, balestra in velika sardela, so že postale stalne prebivalke slovenskega dela Jadrana.
Prilagoditev rib na toplejše morje
“Te ribe so prilagojene na visoke temperature in se zato v toplem morju, kot je v teh dneh, počutijo dobro,” pojasnjuje Bonaca. Ta pojav prinaša pomembne spremembe v ekosistemu, saj se morje zaradi segrevanja spreminja in prilagaja novim pogojem.
Vpliv segrevanja na pritrjene organizme
Na morski biološki postaji že vrsto let spremljajo posledice segrevanja morja na organizme, ki živijo pritrjeni na morskem dnu. Med najpomembnejšimi kazalniki sprememb so kolonije sredozemske kamene korale, ki doživljajo bledenje. “Sredozemska kamena korala je eden izmed najpomembnejših biogradnikov, ki je dober indikator za podnebne razmere. Bledenje koralitov se pojavi z nadpovprečnimi poletnimi temperaturami, še posebej, če trajajo več tednov v septembru,” razlaga Bonaca. Če fiziološki stres traja predolgo, lahko korala odmre.
Segrevanje vpliva tudi na makroalge na kamnitem dnu, še posebej velike rjave alge, imenovane cistozire. Te tvorijo podvodne gozdičke, ki so po strukturi in funkciji podobni gozdovom na kopnem. “Opazili smo, da so zgodnje razvojne faze cistozir izjemno občutljive na povišano temperaturo morja. Optimalno uspevajo med 15 in 20 stopinj Celzija. Če se bo segrevanje nadaljevalo, lahko to povzroči izgubo habitata teh gozdičkov,” opozarja Bonaca.
Prilagoditve in spremembe v morskem ekosistemu
Spremembe v morju lahko prinesejo tudi nove vrste alg, ki bodo zapolnile prazne niše. “Spremembe so neizogibne. Organizmi, ki se ne bodo mogli prilagoditi, bodo zmanjšali svoje populacije ali celo lokalno izumrli. Vendar niso vse spremembe negativne,” poudarja strokovnjakinja. Nove vrste, ki prihajajo s plovili in marikulturo, ne prinašajo le negativnih posledic. Ko pritiski popustijo, se lahko razmere izboljšajo.
Na morski biološki postaji v sodelovanju s partnerskimi organizacijami po celotnem Sredozemlju si prizadevajo za ohranitev morskih vrst, kot je leščur, ki ga je pred časom prizadel množični pogin. Zaradi podnebnih sprememb si želijo stabilnejšega in dolgoročnejšega financiranja projektov, saj se spremembe dogajajo v daljšem časovnem obdobju.
Ko se temperature dvigajo, se življenje pod gladino prilagaja na nove razmere. Odkrijte, kako vročina vpliva na slovensko morje in kaj to pomeni za prihodnost.
