Vračanje Sejalca v Ljubljano po dolgih 85 letih: Rekonstrukcija izginulega kipa #foto
Po skoraj 85 letih skrivnostne odsotnosti se 3,7 metra visok kip Sejalec, ki ga je ustvaril znameniti slovenski ekspresionist France Kralj, vrača v središče Ljubljane. Skulptura, nekoč postavljena na pročelje stavbe na današnji Štefanovi ulici, je kmalu po postavitvi izginila brez sledu.
Pobudnik ponovne postavitve, Vid Libnik, in akademski kipar Matjaž Počivavšek, sta za N1 razkrila, kako se je projekt rekonstrukcije iz ideje prelevil v resničnost.
Izginotje in raziskovanje zgodovine kipa
Odsotnost Sejalca je bila dolgo nepojasnjena, vse dokler ni Vid Libnik, stanovalec stavbe in vodja digitalnega razvoja na N1, začel raziskovati zgodovino stavbe. Libnik je med pregledovanjem arhivske dokumentacije naletel na omembo Sejalca in ga je začela zanimati usoda tega kipa.
“Pritegnila me je skrivnost njegove usode,” je dejal Libnik, vendar v arhivih ni našel odgovora na vprašanje, kaj se je z njim zgodilo.
Po neuspešnem pregledu arhivov in časopisov se je obrnil na žive pričevalce. V hiši se tudi najstarejši prebivalci niso spomnili kipa. Libnik se je nato povezal z Zlatom Kraljem, sinom kiparja Franceta Kralja.
Razkritje usode Sejalca
Zlat Kralj je Libniku razložil, da je bil kip narejen iz lesa obdanega z bakrom, in zaradi nepravilno izdelane spoja je voda pronicala noter, kar je povzročilo propad lesa in sesedanje kipa. Fran Milčinski Ježek je na radiu šaljivo komentiral propad kipa:
“Kaj to znači, Kralj France, da ti vsa umetnost mre?”
Od sanjarjenja do praktične rekonstrukcije
Vid Libnik je ob raziskovanju Sejalčeve usode sanjaril o ponovni postavitvi kipa. Po posvetovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in nekaterimi sosedi se je odločil, da projekt uresniči.
Leta 2018 je začel s pisanjem prošenj, a je naletel na več zapletov, kot si je sprva predstavljal. Vendarle so našli finančne vire z vključevanjem donatorjev in lastnikov stanovanj, pri čemer je pomagala Mestna občina Ljubljana.
Pod mentorstvom Matjaža Počivavška sta nadarjena študenta ALUO, Denis Dražetić in Denis Vučko, poskrbela za rekonstrukcijo. Med študijem so uporabili skice in fotografije originalnega kipa. Prvotno je bilo mišljeno, da bo kip izdelan iz umetne mase, a so se zaradi trajnosti odločili za bron.
Posamezni bronasti deli so že odliti, in kipar Dražetić sodeluje pri varjenju in sestavljanju skulpture. Skulptura bo ponovno postavljena na svoje izvorno mesto junija, nad polkrožnim podstavkom med dvema stolpičema stavbe.
Pomen vračanja kipa v javni prostor
Matjaž Počivavšek poudarja, da je vračanje izgubljenih umetnin v javni prostor enako pomembno kot ustvarjanje novih del.
“Rekonstrukcija ohranja spomin na dogodek, osebo ali spominski kraj,” je pojasnil Počivavšek.
Istega mnenja je tudi Vid Libnik, ki pravi, da kip ni zgolj estetska odločitev, temveč tudi izraz spoštovanja do kulturne dediščine in Franceta Kralja.
Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana, Četrtna skupnost Center, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Galerija Božidar Jakac, ki je skrbnica Kraljeve dediščine, in dediči Franceta Kralja.
Vrnitev Sejalca ne pomeni le vrnitve izgubljene umetnine, temveč tudi obuditev kulturne identitete območja, kar je Libnik označil za pomemben vizualni poudarek Ljubljane.
