Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno dvignil prah s svojimi grožnjami o morebitnem izstopu ZDA iz zveze Nato. Ta zaskrbljujoča možnost postavlja številna vprašanja o prihodnosti severnoatlantskega zavezništva in varnosti evropskih držav.
Trumpove izjave o umiku ZDA iz Nata niso novost; izražal jih je že v svojem prvem predsedniškem mandatu, ko je odkrito kritiziral evropske zaveznice, da premalo prispevajo k skupni varnosti. V intervjuju za Playboy leta 1990 je celo zahteval, da evropske države plačajo za varnost, ki jim jo zagotavljajo ZDA.
Toplo-hladni odnosi med Trumpom in zaveznicami
Na začetku Trumpovega drugega mandata je bilo jasno, da se Evropa sooča z resnim varnostnim izzivom. Ameriški predsednik je opozoril, da bodo evropske zaveznice morale povečati svoje obrambne izdatke, sicer bodo ZDA začele reševati svoje težave. Kljub Trumpovim grožnjam in pritiskom pa so evropske države na vrhu v Haagu sprejele odločitev o zvišanju obrambnih izdatkov do leta 2035. Pomembno vlogo pri umirjanju napetosti je odigral takratni generalni sekretar Nata, znan kot “Trumpov prišepetovalec”, ki je uspel prepričati ameriškega predsednika o pomembnosti ameriške vloge znotraj zavezništva.
Vendar pa je ameriško-izraelski napad na Iran februarja letos povzročil novo krizo. Odločitev članic Nata, da se ne bodo pridružile Trumpovi vojni v Iranu, je predsednik označil za “neuporabno” in Zvezo Nato za “papirnatega tigra”. Njegove izjave so povzročile val razprav o tem, ali bi ZDA lahko zapustile zvezo Nato in kaj bi to pomenilo za mednarodno varnost.
ZDA kot ogrodje Nata
Po mnenju nekdanjega ameriškega veleposlanika pri Natu, Iva Daalderja, bi izstop ZDA pomenil, da bi se zavezništvo moralo preoblikovati.
“To ne bo isti Nato, kot smo ga poznali zadnjih 77 let. Zavezništvo bo moralo oblikovati precej drugačno strukturo,” je opozoril Daalder.
Dodal je, da imajo zavezniške države dve možnosti: prebroditi Trumpov mandat in upati na bolj zavezanega naslednika ali pa okrepiti evropsko obrambo zunaj okvirov Nata.
Vendar pa bo, kot poudarja Daalder, nadomestitev ameriškega prispevka težavna. ZDA so steber Nata, saj njihov vojaški, obveščevalni in diplomatski prispevek predstavlja okostje zavezništva. Zakon, ki ga je leta 2023 podpisal nekdanji predsednik Joe Biden, prepoveduje ameriškemu predsedniku izstop iz Nata brez dvotretjinske večine v senatu.
Trumpove grožnje in prihodnost zavezništva
Strokovnjaki menijo, da Trumpu za spodkopavanje zavezništva ni treba uradno izstopiti. Nekdanji italijanski veleposlanik pri Natu, Stefano Stefanini, opozarja, da že zgolj izjave o izstopu zmanjšujejo verodostojnost Nata. Trump bi lahko z umikom ameriških vojakov iz Evrope paraliziral zavezništvo od znotraj.
Po mnenju Julie Garey, izredne profesorice političnih ved, bi ameriški izstop korenito spremenil zavezništvo. Čeprav bi morala ZDA uradno napovedati izstop, bi to predstavljalo velik udarec za mednarodne odnose in ameriški status vojaške velesile.
Kaj bi izstop ZDA pomenil za Evropo?
Fiona Creed, strokovnjakinja za mednarodne odnose, opozarja, da bi se Evropa znašla v težavnem položaju, če bi ZDA zapustile Nato. Evropa ne bi mogla hitro nadomestiti infrastrukture, ki jo zagotavljajo ZDA, kot so satelitski nadzor, obveščevalne dejavnosti in logistika.
Evropa pa ni povsem nemočna. Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je razkrila pomanjkljivosti evropske obrambe, zaradi česar so zaveznice povečale obrambne izdatke. Kljub temu bi Evropa potrebovala desetletja in ogromno finančnih sredstev, da bi nadomestila ameriško pomoč.
Ameriški izstop bi koristil predvsem Rusiji, trdi nemški general Carsten Breuer. Po njegovih besedah bi ruske sile lahko obnovile svojo moč do leta 2029, kar bi predstavljalo grožnjo evropski varnosti.
Ali bi izstop sploh koristil ZDA?
Vprašanje ostaja, ali bi izstop iz Nata sploh koristil ZDA. Stefano Stefanini opozarja, da je predstava o Natu kot zavezništvu, ki služi le evropskim interesom, napačna.
Zavezniške države so bile ključne za ameriške vojaške operacije, zlasti po terorističnih napadih 11. septembra. Evropa pa nosi odgovornost, da ni dovolj vlagala v obrambo, zaradi česar se je ustvarila močna odvisnost od ZDA.
Spletno uredništvo
