Evropa v primežu ognja: Letošnji požari podirajo rekorde
Evropo so zajeli obsežni požari, ki so posledica dolgotrajnih vročinskih valov in izjemne suše. Požari so do zdaj zajeli že več kot 400.000 hektarjev površin, kar kaže na rekordno sezono. Pretekli teden so pri Copernicusu napovedali ekstremne razmere za večji del Evrope. Najhuje je na Iberskem polotoku ter v Grčiji in Turčiji, kjer so požari neizprosni že več tednov.
Evropska unija se je odzvala s pomočjo prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki je bil letos aktiviran že 16-krat. Gasilci se z izjemno požrtvovalnostjo borijo proti ognjenim zubljem, a olajšanja še ni na vidiku.
Središče pozornosti: Španija in Portugalska
V Španiji, zlasti na območju Zamore na severozahodu države, se gasilci soočajo s kar 20 večjimi požari. Gasilci so že izgubili štiri življenja, med njimi tudi trije prostovoljni gasilci. Na območje je bilo napotenih skoraj 1900 vojakov za pomoč pri gašenju. Na Portugalskem so požari terjali dve življenji, vključno z nekdanjim županom, ki je umrl v bližini mesta Guarda. V državi je letos zgorelo 17-krat več gozdnih površin kot lani.
Ogenj ne prizanaša niti Grčiji in Turčiji
Grčija in Turčija se še naprej borita s požari, medtem ko je Francija pred tednom dni uspela pogasiti največji požar od leta 1949, v regiji Aude, ki ga je gasilo več kot 2000 gasilcev.
Klimatske spremembe in rekordne temperature
Podnebne spremembe so ključni dejavnik, ki prispeva k pogostejšim in intenzivnejšim vročinskim valovom v Evropi. Evropa se segreva dvakrat hitreje kot svetovno povprečje, kar je dodatno poudarila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Leto 2024 je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev v skoraj vseh evropskih regijah.
Poročila evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) kažejo, da je letos v državah EU zgorelo približno 440.000 hektarjev površin, kar je dvakrat več od povprečja zadnjih 19 let.
Letos je zaradi požarov v ozračje izpuščenih 14,11 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je precej več kot 9,59 milijona ton lani. Strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja požarna sezona najslabša v zgodovini meritev.
Slovenija: Zgodba o uspehu v boju proti požarom
Čeprav se požari pojavljajo tudi vzdolž Jadrana, so hrvaški gasilci večino ognja ukrotili brez večjih težav. Slovenija se je letos izognila najhujšim posledicam, zahvaljujoč hitrim in odločnim ukrepom po katastrofalnem požaru leta 2022 na Krasu.
Slovenska flota letal za gašenje, ki vključuje štiri letala, uspešno obvladuje morebitne požare. V letu 2022 je v Sloveniji pogorelo 4400 hektarjev površin, letos pa le 143 hektarjev, predvsem zaradi požara na vojaškem poligonu Poček.
Slovenski piloti se še vedno usposabljajo za samostojno upravljanje letal za gašenje, cilj pa je doseči popolno avtonomijo do leta 2028. Flota je v letu 2024 sodelovala v 19 intervencijah in naletela 120 ur med gašenjem.
Spletno uredništvo
