Virus Zahodnega Nila se širi po Evropi tudi na med Slovenci priljubljenih destinacijah
Virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, se to poletje širi po različnih evropskih državah, vključno z območji, kjer Slovenci pogosto preživljajo svoje počitnice. Čeprav večina okuženih ljudi ne pokaže simptomov, lahko pri približno 20 odstotkih okuženih prizadene osrednje živčevje in povzroči resne zdravstvene težave.
V številnih delih Evrope trenutno beležijo sezono prenosa virusa Zahodnega Nila. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so letošnje lokalno prenesene okužbe že potrdili v Grčiji, Italiji, Španiji, Romuniji in Severni Makedoniji.
Primeri v Grčiji
V Grčiji je bilo od začetka epidemiološkega spremljanja do 22. julija zabeleženih 21 lokalno pridobljenih primerov okužbe z virusom Zahodnega Nila. Večina teh primerov je vključevala prizadetost osrednjega živčnega sistema, vključno z encefalitisom, meningitisom ali akutno mlahavo ohromelostjo. Do zdaj ni bilo zabeleženih nobenih smrtnih primerov, vendar 13 bolnikov ostaja hospitaliziranih. 14 od 21 primerov je bilo potrjenih le v zadnjem tednu.
Največje širjenje v Italiji
Italija beleži največje širjenje virusa, kjer je bilo potrjenih 20 primerov na 16 različnih območjih. Največ primerov, tri, so zabeležili v Novari, sledijo Cremona in Verona z dvema primeroma. Okužbe so potrdili tudi v Milanu, Firencah, Neaplju, Padovi, Modeni in Ferrari. V Italiji je bilo kar 11 od skupno prizadetih 16 območij dodanih v tem tednu, kar kaže na hitro širjenje virusa.
Primeri v drugih državah
V Severni Makedoniji so zabeležili dva primera v regijah Skopje in Vardar, dva primera so potrdili tudi v Romuniji, in sicer v regijah Argeș in Suceava, ter dva v Španiji, v Alicanteju in Sevilli. ECDC poleti objavlja tedenske posodobitve, saj na prenos virusa vplivajo vremenske razmere, številčnost komarjev in selitve divjih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar virusa.
Virus Zahodnega Nila: osnovne informacije
Virus Zahodnega Nila se na človeka prenaša večinoma s pikom okuženega komarja, ki se okuži, ko pije kri okuženih ptic. Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov. Le manjši del okuženih razvije vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj ter bolečine po mišicah in sklepih.
Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem. Simptomi lahko vključujejo okrnjeno zavest, krče, nevrološke izpade in motnje gibanja. Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
