Vas lahko delodajalec med dopustom pokliče nazaj na delo? To so pravila, ki jih mora poznati vsak zaposleni

Poletje je čas dopustov, ko si večina zaposlenih želi vsaj za nekaj dni odklopiti službene obveznosti, napolniti baterije in si vzeti čas zase ter za svoje najbližje. V praksi pa se številni tudi med dopustom ne morejo povsem sprostiti. Telefon zazvoni, prispe službeni elektronski naslov ali pa jih delodajalec obvesti, da bi se morali zaradi nujnih razmer vrniti na delo.

Vprašanje, ali lahko delodajalec določi termin dopusta, zaposlenega pokliče med dopustom ali celo zahteva njegovo vrnitev na delovno mesto, se vsako poletje znova znajde v ospredju. Čeprav zakonodaja pravice in obveznosti obeh strani precej jasno določa, v praksi še vedno prihaja do številnih nesporazumov in tudi kršitev.

Poletne počitnice se letos začenjajo 15. julija, z njimi pa tudi sodne počitnice. Do konca avgusta bo nekoliko umirjeno tudi delo državnega zbora, medtem ko bo za večino zaposlenih to obdobje pomenilo čas, ko bodo skušali izkoristiti letni dopust.

Delodajalec termina dopusta ne sme določiti samovoljno

Ena najpogostejših težav, na katero opozarjajo sindikati, je enostransko določanje terminov dopusta. V številnih podjetjih zaposleni dobijo obvestilo, da morajo dopust izkoristiti takrat, ko je dela manj, ne glede na njihove želje ali družinske obveznosti.

Podpredsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Saška Kiara Kumer opozarja, da takšna praksa ni skladna z namenom letnega dopusta.

»Dogovor mora biti obojestranski,« poudarja.

Pri določanju termina mora delodajalec upoštevati potrebe delovnega procesa, vendar hkrati tudi možnosti in upravičene interese zaposlenega. Namen letnega dopusta ni zgolj organizacija dela v podjetju, temveč predvsem počitek in obnova psihofizičnih sposobnosti zaposlenega.

To pomeni, da delodajalec lahko predlaga termin dopusta, vendar ga praviloma ne bi smel določiti povsem enostransko brez tehtnih razlogov.

Pravica do odklopa velja tudi na dopustu

V zadnjih letih je vse več govora o tako imenovani pravici do odklopa. Gre za načelo, po katerem zaposleni v času, ko ne opravlja dela, ni dolžan spremljati službenih elektronskih sporočil, odgovarjati na telefonske klice ali biti ves čas dosegljiv delodajalcu.

Kljub temu številni zaposleni priznavajo, da tudi na dopustu redno preverjajo službeni telefon ali elektronsko pošto, saj se bojijo, da bi zaradi neodzivnosti naleteli na težave po vrnitvi na delo.

Prav to je eden od razlogov, da številni po dopustu nimajo občutka, da so si resnično odpočili.

Kdaj lahko delodajalec prekine dopust?

Vprašanje, ki zaposlene pogosto najbolj zanima, je, ali jih lahko delodajalec med dopustom pokliče nazaj na delo.

Po mnenju sindikatov bi moralo biti to mogoče le v res izjemnih okoliščinah. Saška Kiara Kumer poudarja, da za prekinitev dopusta ne bi smelo zadostovati zgolj pomanjkanje kadra ali organizacijske težave.

Odvetnik Luka Švab ob tem opozarja, da zakon ne določa povsem natančno, kaj pomeni »resnična nujnost«, zato v praksi prihaja do različnih razlag. Prav zaradi te nejasnosti lahko nastanejo spori med zaposlenimi in delodajalci, saj vsaka stran situacijo pogosto razume drugače.

Strokovnjaki zato svetujejo, da se morebitne izredne okoliščine rešujejo predvsem z medsebojnim dogovorom in da se prekinitev dopusta uporablja le izjemoma.

Zakaj daljši dopust pomeni več kot le nekaj prostih dni?

Psihologi in strokovnjaki za organizacijo dela že dolgo opozarjajo, da telo in možgani za pravo regeneracijo potrebujeta čas.

Raziskave kažejo, da se prvi pozitivni učinki dopusta pojavijo že po štirih ali petih dneh, vendar se večina ljudi začne zares sproščati šele okoli osmega dne. Šele takrat se raven stresa občutneje zniža, izboljšata se kakovost spanja in splošno počutje.

Profesorica psihologije Eva Boštjančič z ljubljanske Filozofske fakultete zato priporoča, da zaposleni, kadar je to mogoče, izkoristijo vsaj dva tedna dopusta skupaj. Takšen odmor omogoča boljšo regeneracijo, zmanjšuje tveganje za izgorelost ter prispeva k večji storilnosti po vrnitvi na delo.

Dopust ni privilegij, ampak zakonska pravica

V Sloveniji ima vsak zaposleni pravico do letnega dopusta. Minimalno traja 20 delovnih dni, številni zaposleni pa imajo zaradi delovne dobe, starševstva ali drugih okoliščin pravico do daljšega dopusta. Povprečno zaposleni izkoristijo približno 26 dni letnega dopusta.

Bistvo letnega dopusta ni zgolj odsotnost z delovnega mesta, temveč možnost, da se posameznik spočije, preživi čas z družino in se odmakne od vsakodnevnih delovnih obveznosti.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da bi morali delodajalci spoštovati tudi pravico zaposlenih do popolnega odklopa. Če zaposleni tudi med dopustom ostajajo ves čas dosegljivi, spremljajo elektronsko pošto ali rešujejo službene težave, namen dopusta pogosto ni dosežen.

Dober dopust koristi tudi delodajalcu

Čeprav se komu zdi, da je odsotnost zaposlenega predvsem organizacijska težava, številne raziskave kažejo nasprotno. Spočit zaposleni so po vrnitvi bolj zbrani, ustvarjalnejši in manj izpostavljeni napakam ter izgorelosti.

Dopust zato ni le pravica zaposlenega, temveč tudi naložba v bolj zdravo in učinkovito delovno okolje. Prav spoštovanje pravice do počitka in odklopa je eden od temeljev sodobnih delovnih razmerij, ki koristi tako zaposlenim kot delodajalcem.

Spletno uredništvo