Poletje ni za vse čas brezskrbnosti: mnogi starejši takrat občutijo največjo osamljenost

Poletje večina ljudi povezuje z dopustom, potovanji, druženjem in brezskrbnimi dnevi. Mesta se nekoliko izpraznijo, družine odhajajo na morje ali v hribe, otroci uživajo v počitnicah, številni zaposleni pa si vzamejo zaslužen oddih. Toda medtem ko je za mnoge poletje sinonim za sprostitev, ga nekateri starejši doživljajo povsem drugače.

Ko se običajni življenjski ritem spremeni, se lahko spremeni tudi njihov vsakdan. Obiski postanejo redkejši, številne dejavnosti imajo poletni premor, soseske so tišje, dnevi pa daljši. Prav zato psihologi opozarjajo, da je poletje za marsikaterega starejšega lahko tudi čas povečane osamljenosti.

Ko se vsakdanja rutina nenadoma ustavi

Starejši ljudje pogosto veliko varnosti in občutka pripadnosti najdejo v ustaljenem ritmu vsakdanjega življenja. Redni obiski družinskih članov, srečanja s sosedi, dejavnosti v društvih ali dnevnih centrih in krajši pogovori med vsakodnevnimi opravki predstavljajo pomemben del njihovega dneva.

Poleti se ta rutina pogosto poruši. Otroci in vnuki odidejo na dopust, številna društva začasno prekinejo svoje dejavnosti, tudi mestni utrip postane drugačen. Tisto, kar je bilo prej samoumevno, lahko za nekaj tednov skoraj izgine.

Psihologinja Tjaša M. Kos za 24ur.com opozarja, da prav takšne spremembe pri številnih starejših okrepijo občutek osamljenosti.

“Še posebej pri ljudeh, ki so izgubili partnerja ali živijo sami, je poletje lahko čas, ko je tišina doma veliko glasnejša kot sicer.”

Po njenih besedah večina starejših ne potrebuje nenehne družbe, ampak predvsem občutek, da niso pozabljeni.

Osamljenost ni vedno povezana s tem, koliko ljudi nas obdaja

Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da osamljenost ni isto kot biti sam. Nekdo lahko živi sam in se počuti zadovoljnega, medtem ko lahko drugi občuti veliko praznino tudi v okolju, kjer ga obkrožajo ljudje.

Pri starejših je občutek osamljenosti pogosto povezan predvsem z izgubo življenjskega partnerja, oddaljenostjo družinskih članov ali zmanjšanjem socialnih stikov. Poletje lahko te občutke še okrepi, saj se spremeni ustaljeni ritem obiskov in druženj.

Ko otroci in vnuki odidejo na dopust, se običajni tedenski obiski pogosto zamaknejo ali odpadejo. Če temu dodamo še manj dejavnosti v lokalnem okolju, lahko socialni svet starejšega človeka postane zelo majhen.

Včasih največ pomeni prav nekaj minut

Psihologinja poudarja, da drobne pozornosti pogosto pomenijo veliko več, kot si predstavljamo.

“Petminutni telefonski klic, kratek obisk na poti iz trgovine ali sporočilo z vprašanjem, kako je minil dan, lahko veliko pomenijo.”

Prav zato svetuje, da se družine že pred odhodom na dopust dogovorijo, kako bodo ohranjale stik s starejšimi sorodniki. Danes je to mogoče tudi z videoklici, fotografijami ali kratkimi glasovnimi sporočili, ki marsikomu polepšajo dan.

Posebej dragoceno je, če v te stike vključimo tudi vnuke. Kratek pogovor ali fotografija z morja lahko starejšemu človeku sporočita, da ostaja pomemben del družine, tudi ko so kilometri med njimi.

V domovih za starejše poletje ne pomeni premora

Čeprav poletje marsikje prinese nekoliko počasnejši tempo, v domovih za starejše dejavnosti ne zastanejo.

Direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad Marjeta Maruša Kerč pojasnjuje, da stanovalci, zlasti tisti z demenco, potrebujejo čim bolj ustaljeno dnevno rutino skozi vse leto.

Poletni program zato prilagodijo predvsem vremenskim razmeram. Aktivnosti potekajo v hladnejših delih dneva, veliko časa pa stanovalci preživijo na vrtovih in v senci dreves.

Posebej priljubljeno je vrtnarjenje na visokih gredah, kjer stanovalci skupaj sadijo zelenjavo, zelišča in cvetje. Tudi tisti, ki ne morejo več aktivno sodelovati, radi posedijo ob gredah in obujajo spomine na svoje vrtove in nekdanje življenje.

Druženje ostaja pomemben del poletja

Podobno poletje poteka tudi v DSO Ljubljana Vič-Rudnik, kjer organizirajo družabna srečanja, piknike, glasbene nastope in druge aktivnosti, prilagojene poletnim temperaturam.

Pomočnik direktorice Miha Papež poudarja, da dejavnosti na prostem potekajo predvsem zjutraj ali proti večeru, ko vročina popusti, čez dan pa se stanovalci umaknejo v prijetno ohlajene prostore.

Tudi v DSO Ljubljana Šiška po besedah delovne terapevtke Mateje Čož program ostaja raznolik, čeprav ga nekoliko prilagodijo dopustom zaposlenih in visokim temperaturam.

Zanimivo pa je, da po besedah zaposlenih poletje ne pomeni nujno manj obiskov. Nasprotno – številni svojci imajo med dopustom več časa in starejše obiskujejo pogosteje, nekateri pa jih za nekaj dni odpeljejo celo domov ali na morje.

Majhna pozornost lahko pomeni največ

Poletje bo minilo, dopusti se bodo končali in vsakdan se bo vrnil v ustaljene tirnice. Toda za številne starejše bodo najlepši poletni trenutki morda nekaj povsem preprostega – telefonski klic, skupna kava, obisk vnukov ali kratek pogovor na domačem pragu.

Takšne pozornosti ne zahtevajo veliko časa, lahko pa nekomu polepšajo dan in zmanjšajo občutek osamljenosti. V svetu, kjer pogosto hitimo od ene obveznosti do druge, so prav drobni stiki tisti, ki človeku sporočijo, da ni pozabljen.

Morda je prav to najlepše poletno darilo, ki ga lahko podarimo starejšim – svoj čas, svojo prisotnost in občutek, da ostajajo pomemben del naših življenj.

Spletno uredništvo Toti Maribor