Pretresljivi očitki iz Velenja: Trenerju zamrznili licenco, pričevanja jahačic pa odpirajo še hujša vprašanja

Primer domnevnih zlorab v Konjeniškem klubu Velenje dobiva nove razsežnosti. Konjeniška zveza Slovenije je trenerju Robiju Skazi zamrznila licenco, potem ko je letos prejela konkretno prijavo, povezano z dogajanjem v klubu. Toda to je le zadnje poglavje zgodbe, ki jo je v zadnjih dneh razkril Dnevnik. Več kot deset nekdanjih jahačic je za časnik spregovorilo o domnevnih spolnih odnosih v zameno za športne ugodnosti, pritiskih, poniževanju in grožnjah. Ena od jahačic je trenerja konec avgusta tudi prijavila policiji. Skaza je očitke o nasilju zanikal.

Primer je toliko resnejši, ker pričevanja po poročanju Dnevnika ne govorijo zgolj o enem dogodku ali eni jahačici. Sogovornice opisujejo ravnanja, ki naj bi segala najmanj 15 let v preteklost, najmanj ena pa naj bi bila ob začetku domnevnega spolnega odnosa še mladoletna. Ob tem se odpirajo tudi vprašanja, kdo je za dogajanje vedel, kdaj je zanj izvedel in ali bi bilo mogoče ukrepati že bistveno prej. Prav pri tem se navedbe nekaterih nekdanjih jahačic oziroma drugih sogovornikov in pojasnila Konjeniške zveze Slovenije pomembno razlikujejo.

Trenerju zamrznili licenco

Konjeniška zveza Slovenije je potrdila, da je letos prejela konkretno prijavo, ki jo trenutno obravnava v skladu s svojimi pravili in pristojnostmi. Zveza podrobnosti prijave in dokazov zaradi varovanja zasebnosti vpletenih ter nepristranskosti postopka ne razkriva, je pa sprejela prvi konkreten ukrep: trenerjeva licenca je zamrznjena do nadaljnjega. Pri zvezi poudarjajo, da je bila zamrznitev dogovorjena na pobudo samega strokovnega delavca in da ne pomeni ugotovitve njegove odgovornosti.

Zveza napoveduje, da bo v primeru informacij, ki bi kazale na sum ravnanj v pristojnosti organov pregona, te posredovala pristojnim institucijam oziroma z njimi sodelovala. Po končanem postopku bodo glede na ugotovljena dejstva odločali tudi o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Konjeniška zveza je ob tem poudarila, da obsoja vse oblike nasilja, zlorab, nadlegovanja in zlorabe položaja, posebej kadar so vpleteni otroci oziroma druge ranljive osebe.

Več kot deset žensk spregovorilo o podobnih izkušnjah

Najhujši del zgodbe predstavljajo pričevanja nekdanjih jahačic, ki jih je v več člankih objavil Dnevnik. Novinar Gašper Stražišar je govoril z več kot desetimi ženskami, ki trenerju očitajo različne oblike neprimernega in zlorabljajočega ravnanja. Po njihovih navedbah naj bi jim trener v zameno za spolne odnose ponujal boljše konje, cenejše oziroma dodatne treninge in možnosti nastopanja na tekmovanjih. Tiste, ki naj bi ga zavrnile ali želele tak odnos prekiniti, pa naj bi bile izpostavljene izključevanju s treningov, odvzemu ugodnosti, poniževanju ter psihičnim in verbalnim pritiskom.

Pri teh navedbah je pomembno poudariti, da gre za pričevanja in očitke nekdanjih jahačic, ne za pravnomočno ugotovljena dejstva. Toda število žensk, ki so spregovorile, in podobnosti v njihovih opisih so razlog, da se zadeva ne obravnava več zgolj kot individualni spor. Dnevnik poroča, da naj bi nekatere ženske trdile tudi, da jih je trener med spolnimi odnosi fotografiral oziroma snemal ali od njih zahteval gole fotografije, pozneje pa naj bi jim grozil z objavo oziroma prikazovanjem posnetkov drugim članom kluba.

Ena od jahačic odšla na policijo

Primer je konec avgusta dobil tudi policijsko razsežnost. Jahačica, stara nekaj čez dvajset let, je 31. avgusta na Policijski postaji Velenje podala prijavo. Policija je Dnevniku potrdila, da prijavo obravnava. Ženska trenerju med drugim očita fizični napad ter zadržanje njenega konja in njegovega potnega lista. Po njenem pripovedovanju naj bi bil dogodek konec avgusta vrhunec odnosa, ki se je začel že, ko je bila stara deset let in je pri njem začela trenirati.

Po njenih navedbah naj bi jo trener med sporom prijel za vrat in jo potiskal proti steni, udaril pa naj bi jo tudi po roki in obrazu. Še isti večer je odšla na policijo in poiskala zdravniško pomoč. Dnevnik navaja, da je pridobil tudi zdravniški izvid, v katerem so med drugim navedene rdečina in bolečina ter diagnoze, povezane z akutno stresno reakcijo in površinskimi poškodbami. Skaza je očitke o nasilju zanikal in navedbe označil za lažnive, zato bo moralo dejansko dogajanje ugotoviti pristojno postopanje.

Kamera v garderobi, ki so jo uporabljale tudi mladoletnice

Zgodba pa ima še eno ločeno in zelo nenavadno poglavje. Dnevnik je med preverjanjem navedb izvedel, da je bila leta 2021 v prezračevalnem jašku dekliške garderobe s tuši v Konjeniškem klubu Velenje odkrita snemalna naprava. Garderobo naj bi uporabljale tudi mladoletne jahačice. Časnik poroča, da mu je obstoj naprave opisalo več nekdanjih zaposlenih ter jahačev in jahačic, pridobil pa naj bi tudi fotografiji odprtine prezračevalnega jaška in naprave.

Iz javno dostopnih informacij ni razvidno, kdo je napravo namestil, zato tega dogodka ni mogoče avtomatično pripisati trenerju ali kateri koli drugi osebi. Prav tako sama najdba naprave ne dokazuje povezave z drugimi očitki, ki so zdaj predmet poročanja. Primer pa odpira vprašanje, kako je bil dogodek takrat obravnavan in zakaj pet let pozneje še vedno ni jasnega javnega odgovora, kdo je napravo namestil in s kakšnim namenom.

So za očitke vedeli že leta 2022?

Še bolj občutljivo je vprašanje, kaj je o razmerah vedela Konjeniška zveza Slovenije. Po navedbah nekaterih medijskih poročil naj bi več deklet konec leta 2022 zvezi poslalo dopis, v katerem naj bi opisale dogajanje, pozneje pa naj bi ga po pritiskih umaknile. Konjeniška zveza Slovenije to različico dogodkov zanika. Po pregledu dokumentacije in evidenc po njihovih navedbah leta 2022 niso prejeli takšnega dopisa oziroma prijave jahačic, zato prav tako ne morejo potrditi, da bi bila prijava pozneje preklicana.

Zveza prav tako pravi, da glede snemalne naprave iz leta 2021 ni prejela uradne prijave. Tako imamo trenutno dve različni sliki: na eni strani navedbe sogovornikov oziroma nekdanjih jahačic, da naj bi opozorila obstajala že prej, na drugi strani uradno stališče zveze, da v svojih evidencah takšne prijave nima. Dokler ne bodo predstavljeni dokumenti ali zaključeni postopki, ni mogoče trditi, katera razlaga pravilno opisuje takratno dogajanje.

V zgodbo vstopil tudi Olimpijski komite Slovenije

Primer zdaj ni več omejen samo na klub in panožno zvezo. Olimpijski komite Slovenije je po navedbah njegove predstavnice za odnose z javnostmi prijavo prejel 4. septembra, pred tem pa naj o dogajanju ne bi bil obveščen. Zadevo bo obravnavala Komisija za integriteto, ki se je najprej obrnila na Konjeniško zvezo Slovenije in bo postopek nadaljevala po prejemu njenega odgovora.

To pomeni, da trenutno poteka več ločenih postopkov oziroma preverjanj. Konjeniška zveza obravnava konkretno prijavo, OKS primer obravnava na ravni integritete v športu, policija pa preverja prijavo jahačice. Nobenega od teh postopkov zato ni mogoče vnaprej razglasiti za dokaz krivde posameznika.

Preverjajo tudi ravnanje policista

Dnevnik je razkril še eno okoliščino, ki zahteva posebno previdnost. Zaradi ravnanja policista ob letošnji prijavi je bila 4. septembra na Policijsko upravo Celje podana prijava, v kateri mu očitajo, da naj bi zaradi osebnega poznanstva s trenerjevim očetom jahačico skušal odvrniti od podaje ovadbe in jo usmeriti k neformalnemu dogovoru. Policijska uprava Celje je potrdila prejem prijave in sporočila, da primer preverja v notranjevarnostnem postopku. Za zdaj ni ugotovljeno, da je policist ravnal nepravilno.

Po navedbah več Dnevnikovih sogovornikov naj bi isti policist že leta 2021 sprejel tudi prijavo, povezano z najdbo snemalne naprave v garderobi. Policija časniku te povezave ni potrdila. Gre torej za navedbo sogovornikov, ki je za zdaj uradno nepotrjena, vendar zaradi časovne povezave obeh primerov odpira dodatna vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti pristojni.

Največje vprašanje presega enega trenerja

V tej fazi bi bilo napačno iz pričevanj in prijav narediti sodbo. Toda prav tako bi bilo težko prezreti širše vprašanje, ki ga odpira celotna zgodba. Če se bo izkazalo, da so opozorila o neprimernem ravnanju res obstajala že pred leti, bo treba poleg ravnanja posameznika ugotoviti tudi, kdo je bil z njimi seznanjen in kako se je nanje odzval.

Prav tu bo pomembno razjasniti nasprotujoče si navedbe o domnevnem dopisu iz leta 2022, okoliščine dogodka s snemalno napravo leta 2021 ter ravnanje ob letošnji prijavi. Trenutno za del teh vprašanj obstajajo pričevanja in medijska razkritja, ne pa tudi dokončne ugotovitve pristojnih organov. Konjeniška zveza je z zamrznitvijo licence zdaj ukrepala, OKS je sprožil obravnavo, policija pa preverja prijavljene dogodke.

Zgodba iz Velenja zato še zdaleč ni zaključena. Nasprotno – šele postopki, ki zdaj potekajo, bodo pokazali, koliko očitkov nekdanjih jahačic je mogoče dokazati in ali gre zgolj za odgovornost posameznika ali pa bodo ugotovitve odprle tudi vprašanje delovanja širšega sistema, ki bi moral športnike varovati. Do takrat mora ostati meja jasna: očitki so resni in številni, vendar niso enako kot dokazana krivda.

Spletno uredništvo