Tragedija na železniški postaji v Novem Sadu: Senca dvomov nad obnovo, ki je terjala življenja
V Novem Sadu je prišlo do tragičnega dogodka, ko se je na železniški postaji porušil nadstrešek, ki je pod seboj pokopal 14 ljudi. Dogodek je sprožil val vprašanj o vzrokih in okoliščinah nesreče, še posebej zato, ker je bila železniška postaja nedavno obnovljena. Prenova, izvedena pred štirimi meseci, je bila predstavljena kot uspešen projekt posodobitve, vendar se zdaj mnogi sprašujejo, kako se je kljub obsežnim delom lahko zgodila takšna tragedija.
Nesreča je povzročila močne odzive na družbenih omrežjih in sprožila ugibanja o kakovosti opravljenih gradbenih del. Gradbeni inženir in aktivist Danijel Dašić je javno izrazil dvom v varnost konstrukcije in objavil fotografije z mesta nesreče, na katerih so jasno označeni deli konstrukcije, za katere trdi, da so bili slabo načrtovani in izvedeni. Po njegovem mnenju je konzola nadstreška, ki je bila prvotno zgrajena iz armiranega betona, izgubila stabilnost zaradi dodatne teže jeklenega ogrodja in steklenih plošč. »Dodana konstrukcija je pretežka, kar je povzročilo popustitev sidrišč in lomljenje nosilcev,« je zapisal in s tem sprožil razpravo o resničnih razlogih za nesrečo.
Medtem ko uradnih podatkov o vzroku nesreče še ni, so nekateri mediji in opozicija v Srbiji opozorili na domnevno pomanjkanje transparentnosti pri prenovi železniške postaje. Postaja, ki je bila prvotno zgrajena leta 1964, je bila v zadnjih letih večkrat prenovljena, nazadnje pod okriljem mednarodnega projekta s kitajskimi partnerji. Srbske železnice so po dogodku nemudoma izdale izjavo, v kateri trdijo, da nadstrešek ni bil del nedavne obnove. Kljub temu se v javnosti pojavljajo informacije, da je bil nadstrešek sprva vključen v projekt, mediji pa navajajo primere spreminjanja uradnih izjav glede obsega prenove.
Novosadski portal 021 je poročal, da so njihove prošnje po vpogledu v podrobnosti pogodbe o prenovi naletele na zaprtost uradnih institucij. Zahteve po podatkih o pogodbenih podrobnostih in končnih stroških projekta so ostale brez odgovorov, saj je ministrstvo za gradbeništvo pojasnilo, da kitajski izvajalci niso privolili v objavo takšnih informacij. Kot razlog so navedli, da gre za obsežno pogodbo, ki vključuje dela na širši železniški mreži, med drugim na odseku Novi Sad–Subotica–meja z Madžarsko, kar je prav tako v domeni kitajskega konzorcija.
Konzorcij kitajskih podjetij, ki je vodil prenovo, je po nesreči sporočil, da uničeni del konstrukcije ni bil predmet njihovega dela, vendar ostaja vprašanje, kdo je odgovoren za njegovo stanje. Primer je v Srbiji sprožil razprave o pomanjkanju transparentnosti in varnostnih standardih pri infrastrukturnih projektih, pri katerih sodelujejo tuji izvajalci. Številni zahtevajo odgovore o tem, ali je bila prenova res izvedena po najvišjih varnostnih standardih, in pozivajo k podrobni preiskavi dogodka ter odgovornosti vpletenih strank.
Spletno uredništvo
