
Zahodno zavezništvo, kot smo ga poznali desetletja, se maje v svojih temeljih. Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer v odmevnem intervjuju za Der Spiegel opozarja, da je zaupanje med Evropo in Združenimi državami Amerike – ključni steber zveze Nato – praktično razpadlo.
Po njegovih besedah Evropa stoji na zgodovinski prelomnici. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je po njegovem mnenju dokončno razgalila, da ZDA niso več zanesljiv partner, na katerega bi se Evropa lahko brezpogojno zanašala. “Evropa ne more več zaupati Združenim državam Amerike,” je bil neposreden.
Nato na preizkušnji brez primere
Fischer ne skriva dvomov o prihodnosti zveze Nato v njeni dosedanji obliki. Grožnje o izstopu ZDA iz zavezništva in napovedi o umiku ameriških vojakov iz Evrope so sprožile val negotovosti, kakršnega zavezništvo še ni doživelo.
Čeprav meni, da Nato ne bo nujno razpadel, opozarja, da se bo moral temeljito preoblikovati – morda celo brez ključne vloge Združenih držav.
To odpira vprašanje, ki se je še pred nekaj leti zdelo nepredstavljivo: ali lahko Evropa sama poskrbi za svojo varnost?
Evropa pred novo realnostjo: lastna obramba in jedrski ščit
Fischerjev odgovor je jasen – Evropa nima več izbire. Po njegovem mnenju bo morala bistveno okrepiti lastne obrambne zmogljivosti in resno razmisliti o vzpostavitvi lastnega jedrskega dežnika.
V ospredju takšnega scenarija bi bili Francija in Velika Britanija kot edini evropski državi z jedrskim orožjem. Takšna sprememba bi pomenila enega največjih geopolitičnih premikov po koncu hladne vojne.
“Zaupanje je izgubljeno – in morda za vedno”
Najbolj zaskrbljujoč del Fischerjevega opozorila pa ni povezan le s Trumpom kot posameznikom, temveč s širšo sliko. Tudi če Trump zapusti politiko, to po njegovem ne pomeni vrnitve starega reda.
“Ni nobenega zagotovila, da ga ne bo nasledil novi Trump,” opozarja. Po njegovem mnenju je zaupanje enkrat že porušeno – in tega ni mogoče preprosto obnoviti z novimi volitvami.
S tem se postavlja pod vprašaj dolgoročna stabilnost čezatlantskega partnerstva, ki je desetletja veljalo za temelj evropske varnosti.
Od Rusije do Irana: svet postaja vse bolj nepredvidljiv
Fischer ob tem spominja, da nezaupanje v globalni politiki ni nov pojav. Sam nikoli ni zaupal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, že zaradi brutalnosti vojne v Čečeniji. Kasnejši razvoj dogodkov, zlasti konflikt v Ukrajini, je ta občutek le še poglobil.
Kritičen je tudi do ameriške politike do Irana. Po njegovem mnenju Trumpova strategija ni prinesla stabilnosti, temveč ravno nasprotno – okrepila je še bolj radikalne sile znotraj države.
Svet po starih pravilih ne obstaja več
Fischerjev nastop ni zgolj še ena politična ocena, temveč opozorilo, da se globalni red nepovratno spreminja. Zavezništva, ki so desetletja veljala za samoumevna, se krhajo, zaupanje pa postaja najredkejša valuta med državami.
Vprašanje tako ni več, ali se bo svet spremenil – temveč, kako hitro in kako boleče bo ta preobrazba potekala.
Spletno uredništvo



