Skriti podatki in skrivnostno delo novomeškega ortopeda Gregorja Kavčiča: Kako se je izigraval javni sistem

V slovenski javnosti močno odmeva zgodba nekdanjega predstojnika ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto, dr. Gregorja Kavčiča. Po ugotovitvah izrednega nadzora je zdravnik sistematično in nezakonito podaljševal čakalne vrste, da bi paciente preusmerjal na zasebno kliniko s koncesijo Arbor Mea, kjer je tudi sam opravljal operacije.

Ta praksa je bila dlje časa prikrita tako vodstvu bolnišnice kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj so se podatki o njegovem dejanskem delu v evidencah začeli pojavljati šele po medijskem razkritju in poostrenem nadzoru .

Prikrito delo na zasebni kliniki in administrativni manevri

Konec leta 2025 so v novomeški bolnišnici dr. Gregorju Kavčiču izročili izredno odpoved zaradi ugotovitev, da je umetno podaljševal čakalne vrste . Paciente je preusmerjal na zasebno kliniko Arbor Mea, ki storitve izvaja v prostorih centra Avelana na Otočcu . Čeprav je Kavčič trdil, da ima za popoldansko delo ustrezno dovoljenje, je to vključevalo le 1,5 ure dela tedensko oziroma šest ur mesečno.

Vendar pa evidence ZZZS dolgo niso prikazovale njegovega dejanskega angažmaja. Po poročanju preiskovalnega portala necenzurirano.si so v kliniki Arbor Mea njegovo delo skrivali tako, da se je pod operacije, ki jih je izvedel Kavčič, podpisoval Vladimir Senekovič, direktor in lastnik klinike . Ko so se podatki decembra 2025 pod pritiskom nadzora začeli pravilno evidentirati, se je razkrilo, da je Kavčič v kliniki delal bistveno več, kot bi smel. V zgolj sedmih dneh decembra je pri zasebniku opravil kar 51 operacij, kar dokazuje hudo kršitev pogodbe o zaposlitvi.

Če potegnemo vzporednico z njegovim rednim delom v novomeški bolnišnici, je po poročanju necenzurirano.si v mesecu oktobru opravil 69 operacij, v mesecu novembru pa 41 operacij. Torej v celotnem mesecu je opravil manj operacij v času redne službe, kot pri koncesionarju v 7 dneh, kjer je uradno delal 1,5 ure tedensko.

Izpostavljanje nepravilnosti in posledice za paciente

Direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto, doc. dr. Milena Kramar Zupan, sumi, da je bilo podaljševanje čakalnih vrst namerno in strateško . Podatki interne revizije so pokazali na anomalije pri več kot 381 vpisih na Kavčičevem osebnem čakalnem seznamu . Skupno naj bi bilo na umetno ustvarjenem seznamu več kot 500 ljudi, ki tja ne bi smeli biti uvrščeni, oziroma so bili tam zadržani dlje, kot bi bilo strokovno utemeljeno.

Analiza kaže na alarmantno prepletenost javnega in zasebnega dela:

• Preusmerjanje pacientov: V petih mesecih naj bi bilo k zasebniku preusmerjenih kar 271 pacientov. 

• Zloraba javne infrastrukture: Komisija je odkrila primer pacienta, ki ga je Kavčič operiral pri zasebniku na Otočcu, pooperativno slikanje pa mu je odredil v javni bolnišnici SB Novo mesto za 11. december 2025, s čimer je stroške oskrbe prenesel na javni zavod .

• Zavračanje dela v bolnišnici: Medtem ko je pri zasebniku opravljal rekordno število posegov, je v javni bolnišnici odklanjal dodatno delo in ni dosegal predvidenega rednega programa operacij .

Reakcija ZZZS in razkrivanje “fantomskih” operaterjev

ZZZS je kliniko Arbor Mea večkrat opozoril na dolžnost pravilnega evidentiranja zdravstvenih delavcev. Klinika je na koncu priznala napake, a podatki za ključno obdobje od aprila do novembra 2025 ostajajo nepopolni . O obsegu manipulacije priča podatek, da je imel Vladimir Senekovič oktobra pripisanih 179 operacij, ko pa so začeli beležiti Kavčičevo delo, je Senekovičeva številka decembra padla na le 52 .

Pravni spor in sistemski odziv države

Dr. Gregor Kavčič vse očitke zavrača in trdi, da so neresnični ter žaljivi, zaradi česar je na delovnem sodišču že sprožil tožbo proti SB Novo mesto . Njegova obramba temelji na prepričanju, da je delal v dobrobit pacientov, medtem ko vodstvo bolnišnice vztraja pri dokumentiranih dokazih o sistemskem izigravanju javne službe .

Afera je postala eden ključnih argumentov za uveljavitev novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) v letu 2026. Nova zakonodaja prinaša:

• Prepoved “dvoživk”: Zdravstveni delavci iz javnih zavodov ne bodo več mogli pridobiti soglasja za delo pri koncesionarjih .

• Strog nadzor obremenitev: Uvedba enotne metodologije za merjenje dnevne delovne obremenitve bo preprečila primere, ko zdravniki v popoldanskem času opravijo več dela kot v rednem delovnem času .

• Transparentnost dovoljenj: Vsi podatki o izdanih soglasjih bodo javno dostopni na spletnih straneh ministrstva, kar bo onemogočilo prikrivanje dejanskih izvajalcev .

Primer dr. Kavčiča razgalja globoko sistemsko gnilobo, kjer je bil javni interes podrejen zasebnemu profitu. Medtem ko se bo sodni epilog na delovnem sodišču še nadaljeval, ostaja jasno sporočilo: era prikritega preusmerjanja pacientov in manipuliranja z evidencami se z novo zakonodajo nepreklicno končuje .

Spletno uredništvo