To poleti počne skoraj vsak, zdravniki pa opozarjajo: Ena navada lahko povzroči hude težave

Poletje je čas piknikov, vrtnih zabav, izletov, dni na plaži in sproščenih druženj ob hrani. Sendviči, krompirjeva solata, meso z žara, sladoled in različni mlečni izdelki so skoraj nepogrešljiv del poletnih dni. A prav visoke temperature ustvarjajo idealne razmere za razmnoževanje bakterij, ki lahko povzročijo neprijetne, včasih pa tudi zelo resne prebavne okužbe.

Zdravniki in strokovnjaki za varno ravnanje s hrano vsako leto opozarjajo, da največ težav ne povzroča sama hrana, temveč način, kako z njo ravnamo. Ena najpogostejših napak je, da živila predolgo ostanejo na vročini. Hrana, ki je na soncu ali pri visokih temperaturah več ur, lahko postane gojišče nevarnih bakterij, čeprav je na pogled in po vonju videti povsem običajna.

Toplota je idealna za razmnoževanje bakterij

Poleti se bakterije razmnožujejo bistveno hitreje kot v hladnejših mesecih. Med najbolj znanimi povzročitelji okužb so salmonela, kampilobakter, nekatere vrste bakterije Escherichia coli in listerija. Te lahko povzročijo prebavne težave, ki se kažejo z drisko, bruhanjem, bolečinami v trebuhu in povišano telesno temperaturo.

Posebej nevarno je temperaturno območje med približno 5 in 60 stopinjami Celzija, ki ga strokovnjaki pogosto imenujejo tudi »nevarno območje«. Prav pri teh temperaturah se večina bakterij najhitreje razmnožuje. Če hrana predolgo ostane zunaj hladilnika, se lahko število mikroorganizmov v zelo kratkem času močno poveča.

Veliko ljudi zmotno misli, da bodo pokvarjeno hrano prepoznali po neprijetnem vonju ali spremenjenem okusu. To pa ne drži vedno. Hrana je lahko okužena z bakterijami, čeprav je videti povsem sveža, zato je pravilno shranjevanje veliko pomembnejše kot zanašanje na lastne čute.

Pikniki in žari zahtevajo več previdnosti

Poletni pikniki so med najpogostejšimi priložnostmi za napake pri ravnanju s hrano. Meso pogosto več ur čaka na pripravo, solate stojijo na soncu, različne omake pa ostanejo na mizi precej dlje, kot bi bilo priporočljivo.

Strokovnjaki svetujejo, da surovega mesa nikoli ne shranjujemo skupaj z živili, ki jih bomo jedli brez dodatne toplotne obdelave. Sokovi iz surovega mesa lahko vsebujejo bakterije, ki se hitro prenesejo na zelenjavo, kruh ali pripravljene jedi. Temu pravimo navzkrižna kontaminacija in je eden najpogostejših razlogov za poletne okužbe.

Pomembna je tudi zadostna toplotna obdelava. Piščančje meso ne sme ostati rožnato, mleto meso pa mora biti dobro pečeno skozi celotno debelino. Če nismo prepričani, ali je hrana dovolj pečena, je bolje počakati nekaj minut dlje kot tvegati zdravstvene težave.

🌞 Nasvet dneva

Če organizirate piknik ali celodnevni izlet, občutljiva živila vedno shranjujte v hladilni torbi z zamrznjenimi hladilnimi vložki. Hrana naj bo čim krajši čas na soncu, ostanke pa po obroku čim prej pospravite v hladilnik.

Tudi na plaži hrana ni varna ves dan

Marsikdo zjutraj pripravi sendviče ali sadje, jih pospravi v torbo in se odpravi na plažo. Če živila več ur ostanejo na vročem soncu ali v razgretem avtomobilu, se lahko njihova varnost hitro poslabša.

Posebej občutljivi so mlečni izdelki, narezki, kuhana jajca, testeninske in krompirjeve solate ter različni namazi. Tudi sladoled, ki se enkrat stopi, ni več primeren za ponovno zamrzovanje, saj se lahko med taljenjem močno poveča število bakterij.

Najboljša rešitev so hladilne torbe ali hladilni vložki, ki pomagajo ohranjati nizko temperaturo živil. Če hladne verige ni mogoče zagotoviti, je priporočljivo s seboj vzeti živila, ki so manj občutljiva na toploto, ali hrano kupiti tik pred obrokom.

Posebej ogroženi so otroci, starejši in nosečnice

Čeprav lahko prebavno okužbo dobi vsak, so nekatere skupine ljudi bistveno bolj občutljive. Med njimi so majhni otroci, starejši, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Pri njih lahko že običajna driska povzroči hitro dehidracijo, zaradi katere je potrebna zdravniška pomoč. Prav zato strokovnjaki priporočajo, da se tem skupinam ne ponuja hrane, ki je več ur stala na prostem, niti jedi iz surovih jajc, nepasteriziranega mleka ali premalo pečenega mesa.

Poleti je treba biti posebej pozoren tudi na zadostno pitje tekočine. Če se prebavni okužbi pridružita še vročina in potenje, telo tekočino izgublja še hitreje, kar lahko stanje dodatno poslabša.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Večina blagih prebavnih okužb mine v nekaj dneh, če bolnik dovolj počiva in nadomešča izgubljeno tekočino. Kljub temu obstajajo primeri, ko obisk zdravnika ni priporočilo, ampak nuja.

Med opozorilne znake sodijo visoka vročina, kri v blatu, dolgotrajno bruhanje, znaki hude dehidracije, močne bolečine v trebuhu ali driska, ki traja več dni brez izboljšanja. Posebej hitro je treba ukrepati pri otrocih in starejših, saj se pri njih zapleti razvijejo precej hitreje.

Če obstaja sum, da je zbolelo več ljudi po istem obroku, je priporočljivo o tem obvestiti tudi zdravstveno službo, saj lahko gre za širšo zastrupitev s hrano.

Nekaj preprostih pravil lahko prepreči veliko težav

Strokovnjaki poudarjajo, da večino poletnih prebavnih okužb lahko preprečimo z nekaj preprostimi navadami. Hrano je treba hraniti na ustrezni temperaturi, surova in pripravljena živila ločevati, meso dobro toplotno obdelati ter si pred pripravo hrane in jedjo temeljito umiti roke.

Pomembno je tudi, da pripravljene hrane ne puščamo po nepotrebnem na mizi. Če ostankov ne bomo pojedli kmalu po obroku, jih čim prej pospravimo v hladilnik. Pri visokih poletnih temperaturah je previdnost še toliko pomembnejša.

Poletje je namenjeno brezskrbnemu druženju, izletom in piknikom. Prav zato je vredno nameniti nekaj dodatne pozornosti pravilnemu ravnanju s hrano. Nekaj preprostih ukrepov lahko prepreči neprijetne počitnice, obisk urgence ali celo resnejše zdravstvene zaplete.

💡 Ste vedeli?

Strokovnjaki priporočajo, da pokvarljivih živil pri poletnih temperaturah ne puščamo na prostem več kot dve uri. Če je temperatura zraka višja od približno 32 °C, se ta čas skrajša na približno eno uro.

Spletno uredništvo