Zakaj Ljubljana ne sledi trendom skupnih občinskih uprav?
Ljubljanski župan Zoran Janković je izrazil zadovoljstvo s trenutnim sodelovanjem s sosednjimi občinami, vendar je izključil možnost združevanja občinskih uprav v tem mandatu. Čeprav manjše občine potrebujejo podporo, formalno sodelovanje za zdaj ni na dnevnem redu. Ljubljana ostaja ena redkih večjih občin brez skupne občinske uprave z okoliškimi občinami, saj prestolnica za zdaj ne kaže interesa za takšno povezovanje.
Večina večjih občin v Sloveniji se je odločila za vzpostavitev skupnih občinskih uprav (SOU), ki omogočajo delitev bremena nalog in obveznosti. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je pojasnilo, da te skupne uprave pomagajo premagovati administrativne omejitve, ki jih prinaša razdrobljenost lokalne samouprave. S tem pristopom občine pridobijo kakovostne storitve, ne glede na velikost, in optimizirajo stroške, saj jih država delno financira.
V ljubljanski urbani regiji več kot dvajset županov že sodeluje pri kohezijskih projektih. Lani je 21 županov na ljubljanskem Magistratu podpisalo dogovor o vzpostavitvi sistema izposoje e-koles, kar priča o uspešnem povezovanju v regiji.
Primeri uspešne prakse
V bližini Ljubljane sta primera dobrih praks občini Vrhnika in Grosuplje, ki sta sedež uprav za medobčinsko redarstvo. Najuspešnejša pa je skupna občinska uprava spodnjega Podravja s sedežem v Ptuju, ki povezuje 22 občin. Te občine si delijo različne naloge, vključno z urejanjem prostora, pravnimi službami, varstvom okolja, prometom, inšpekcijskimi službami, proračunskimi službami in notranjo revizijo.
Izjeme: Ljubljana in Murska Sobota
Ljubljana in Murska Sobota sta edini mestni občini brez skupne občinske uprave. Metod Ropret, župan občine Brezovica, je izrazil željo po boljši povezavi z Ljubljano in okoliškimi občinami. »V okolici smo različno zadovoljni z izvajanjem javnih pooblastil. Konkretno za svojo občino si želim, da bi naša povezava z občinami zahodno od Ljubljane delovala bolje,« je izjavil.
»Verjamem, da morda Ljubljana o skupni upravi ni veliko razmišljala. Smo pa župani v okolici Ljubljane intenzivno razmišljali o tem.« – Metod Ropret, župan občine Brezovica
Občine, kot sta Dobrepolje in Dobrova – Polhov Gradec, so že vključene v SOU Enotnost občin, ki deluje iz Kočevja. Ropret je poudaril, da bi bilo koristno nadgraditi obstoječe sodelovanje v okviru Javnega holdinga Ljubljana z vzpostavitvijo skupne občinske uprave.
Jankovićev pogled na sodelovanje
Župan Janković ceni obstoječe sodelovanje s sosednjimi občinami in poudarja, da je kakovost storitev ter nižje cene na položnicah občanov glavni interes. Kljub temu je mnenja, da je v Sloveniji preveč občin in da združevanje uprav v tem mandatu ne bo na dnevnem redu. »Naša občina ima 531 zaposlenih, kar je veliko v primerjavi z manjšimi občinami,« je pojasnil Janković.
Upravljanje in obremenitve večjih občin
Združenje mestnih občin je poudarilo, da združevanje uprav prinaša dodatne obremenitve za velike občine, kjer je sedež skupne uprave. Te občine pogosto nosijo večji del stroškov. Solidarnost velikih občin z manjšimi ter finančne spodbude države, ki sofinancira del stroškov, so glavni razlogi za vzpostavitev SOU.
Od leta 2005, ko je država uvedla sistem sofinanciranja, so sredstva za skupne uprave narasla s pol milijona evrov na 11,9 milijona evrov. Tovrstne sheme olajšajo usklajevanje večjih kohezijskih projektov, ki zahtevajo sodelovanje več občin.
Razvojni programi, kot je dogovor za razvoj regij, omogočajo občinam, da se dogovorijo o ključnih projektih. V obdobju 2021–2027 ima na voljo 458 milijonov evrov za dvanajst razvojnih regij.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
