Z 22. marcem 2026 Slovenija stopa na prag enajstih parlamentarnih volitev. Stranke so že razkrile svoje kandidatne liste, na katerih so najbolj prepoznavne osebnosti postavile v ključne volilne okraje. Takšna razporeditev razkriva tako strateške poteze kot notranja merjenja moči pred odločilnim volilnim spopadom.
Slovenija je za volitve razdeljena na osem volilnih enot in 88 volilnih okrajev, kjer bo potekal ta politični boj. V teh okrajih se bo odločalo, kdo bo sedel v parlamentu, zato so stranke pri razporejanju kandidatov delovale premišljeno, pri čemer so prepoznavne obraze postavile tja, kjer lahko neposredni dvoboji prinesejo največ političnega kapitala ali pa tudi največ tveganja.
Če so bile v preteklih volilnih ciklih listam pogosto dodane “lokalne” figure brez nacionalnega naboja, je letos slika drugačna: več okrajev je sestavljenih kot politični ring. Stranke vedo, da bodo mediji in volivci izid brali kot sporočilo, ne le kot mandat. Zato so številni okraji postali referendumski – o teži posameznih obrazov in o razmerjih sil znotraj blokov.
Ljubljana Center – simbolni spopad koalicijskega vrha
Eden najbolj izpostavljenih okrajev bo Ljubljana Center, kjer se bodo pomerili Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica), predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Karin Planinšek (SDS) in Jasmin Feratović (Pirati). Redko se zgodi, da se v enem okraju zbere toliko politične teže, zato bo izid razumljen tudi kot simbolno merjenje moči med koalicijskimi partnerji in širšim levim blokom.
Ta okraj ima še dodaten pomen: v Ljubljani se pogosto najbolj jasno pokažejo razlike med “mestnim jedrom” in perifernimi okraji, predvsem pa, kako disciplinirano je volilno telo koalicije. Če se glasovi znotraj koalicije preveč razpršijo, je to opozorilni signal za povolilna pogajanja. Če pa kdo od koalicijskih nosilcev izrazito izstopi, to postane notranja politična valuta.
Pestro bo tudi v drugih ljubljanskih okrajih. Na Viču – Rudniku III kandidirajo Mojca Šetinc Pašek (SD), Tamara Vonta (Gibanje Svoboda) in Zvone Čadež (SDS). Za Bežigradom II bo glasove zbirala koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko. V Mostah – Polju II se bosta soočila prepoznavna obraza koalicijskih strank Milan Jakopovič (Levica) in Lenart Žavbi (Gibanje Svoboda); v Ljubljani Mostah III pa Tatjana Greif (Levica) in Andreja Kokalj (SD). Ljubljana tako ostaja politični barometer razmerij znotraj koalicije kot tudi opozicije.
Pri Ljubljani je treba dodati še eno dimenzijo: številni kandidati tu ne ciljajo le na mandat, ampak na “politično legitimacijo” za naslednje štiri leta. V okoljih, kjer je rezultat medijsko najbolj izpostavljen, se pogosto meri tudi avtoriteta v lastni stranki. Pričakovati je, da bo vsak večji zdrs interpretiran kot notranja težava, ne kot naključje.
Postojna – nekdanji zavezniki na nasprotnih bregovih
V Kopru I se obeta osebno zaznamovan dvoboj med Matejem Tašnerjem Vatovcem (SD) in Natašo Sukič (Levica). Gre za soočenje dveh politikov, ki sta nekoč nastopala na istem političnem bregu. Danes predstavljata dve različni strategiji leve politike – bolj institucionalno in bolj ideološko ostro.
Takšni dvoboji so praviloma nadpovprečno pomembni, ker volivci ne izbirajo le med strankami, temveč tudi med slogom politike. V praksi se v takšnih okrajih pogosto pokaže, ali je volilno telo utrujeno od notranjih sporov ali pa želi bolj ostro profilacijo. Izid zato lahko vpliva tudi na to, kdo bo znotraj levega prostora imel večji manevrski prostor pri oblikovanju kampanje v zadnjih tednih.
V mariborski volilni enoti kandidirajo številni izkušeni politiki iz vrst SD, SDS in Gibanja Svoboda. Stranke tu ne tvegajo z neznanimi imeni, temveč postavljajo preverjene kadre, ki imajo regionalno prepoznavnost in terensko mrežo.
V Ajdovščini kandidira Jernej Vrtovec (NSi), kot tudi Zvone Černač (SDS) in njegova nekdanja kolegica poslanka, zdaj iz vrst Demokratov Eva Irgl. Tu se križajo izkušnje parlamentarnih veteranov in politični prestopi. Ta enota razkriva tudi razdrobljenost desnosredinskega prostora, kjer se isti volilni bazen deli med več akterjev. Ravno v takšnih okrajih se pogosto pokaže, ali je “novo” res sposobno vzeti glasove “staremu”, ali pa zgolj oslabi skupni izkupiček.
Novo mesto – razdrobljenost desnice
V Novem mestu I se bodo za mandat potegovali Vida Čadonič Špelič (NSi), Anja Bah Žibert (SDS) in Silvo Mesojedec (Demokrati). Trojica predstavlja tri različne tokove znotraj desnosredinskega prostora, kar napoveduje razpršen boj za iste volilce. V takšnih primerih je izid pogosto odvisen od lokalne mreže in intenzivnosti terenske kampanje, ne zgolj od nacionalne prepoznavnosti.
Od levosredinskih strank se bosta v Novem mestu II pomerila minister za finance Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) in Tanja Strniša (SD), iz Resni.ce pa bo v tem okraju glasove pridobivala Sabina Senčar. Tudi to je okraj, kjer bodo volivci posredno ocenjevali vlogo vlade v mandatu, ki se izteka – predvsem pri temah življenjskih stroškov, davkov in javnih financ.
Maribor – regionalna teža in strankarska baza
V mariborski volilni enoti kandidirajo številni izkušeni politiki iz vrst SD, SDS in Gibanja Svoboda. Stranke tu ne tvegajo z neznanimi imeni, temveč postavljajo preverjene kadre, ki imajo regionalno prepoznavnost in terensko mrežo. Za stranko NSi+SLS+Fokus bo tako v okraju Maribor II glasove nabiral nekdanji TV-voditelj Stojan Auer, v okraju Maribor III bo kandidiral Franc Kangler (SDS), Demokratom pa bo glasove nabiral direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak. V Mariboru bodo od prepoznavnih imen glasove nabirali še Lena Gregurevič (Svoboda), Jolanda Lasič (SD) in Vladimir Šega (Levica).
Maribor je tradicionalno teren, kjer se hitro vidi razlika med “kampanjo na papirju” in kampanjo na terenu. Tudi letos bo zanimivo, ali bo kdo z nacionalno prepoznavnostjo prebil lokalne strankarske strukture ali pa bo volilna matematika ostala predvsem rezultat organizacijske moči.
Predsedniki: največ lahko dobijo, največ lahko izgubijo
Posebna kategorija so predsedniki strank. Robert Golob s kandidaturama v Domžalah II in Ljubljana Bežigrad II odpira dvojno možnost neposredne izvolitve. Če v obeh okoljih doseže močan rezultat, utrjuje legitimnost. Če pa bi bil rezultat pod pričakovanji, bo to interpretirano kot opozorilni signal za celotno Gibanje Svoboda.
Janez Janša kandidira v Grosuplju in Ivančni Gorici, kjer SDS tradicionalno uživa stabilno podporo. Tukaj tveganje ni toliko v izgubi mandata, temveč v višini podpore. Vsak občuten padec bi bil politično analiziran širše kot lokalni premik.
Anže Logar v Logatcu nosi drugačno vrsto tveganja. Njegov rezultat bo neposredno merilo, ali so Demokrati uspeli utrditi samostojno identiteto ali pa ostajajo v senci večjih akterjev desnosredinskega prostora.
Matjaž Han v Laškem kandidira na terenu, kjer ima osebno mrežo. Če rezultat preseže povprečje SD, bo to potrditev njegove politične teže znotraj stranke.
Tudi drugi predsedniki parlamentarnih strank bodo legitimiteto preverjali v domačih ali politično pomembnih okrajih. Kočevje je volilni okraj Vladimirja Prebiliča. V Kranju I se bo za glasove potegoval predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, v Kranju III predsednik stranke Glas upokojencev Pavel Rupar, Zmago Jelinčič Plemeniti pa kandidira v Šmarjah in Slovenski Bistrici. Takšna razporeditev kaže, da stranke vodilnih imen niso skrile na varnih mestih, temveč jih postavljajo v neposredne dvoboje. Kampanja tako dobiva izrazito personalizirano podobo, volitve ne bodo le primerjava programov, temveč tudi neposreden preizkus politične teže posameznih obrazov.
Kje so relativno “varni” tereni?
Nekateri okraji so bolj stabilni zaradi dolgoletnih vzorcev glasovanja. Grosuplje za SDS, Laško za SD ali določeni mariborski okraji za tradicionalne kandidate predstavljajo okolja, kjer je presenečenje manj verjetno. A tudi tam rezultat ni nepomemben – razlika med 35 in 45 odstotki podpore lahko pomeni zelo različne interpretacije politične moči.
Ljubljana pa ostaja najmanj predvidljiva. V mestnih okoljih je mobilizacija bolj fluidna, del volilnega telesa pa se odloča pozneje. Tam bodo odločale kampanja, medijska dinamika in osebna prepričljivost.
Volitve kot zemljevid prihodnjih koalicij
Razplet teh dvobojev ne bo vplival zgolj na delitev mandatov, temveč tudi na pogajalsko moč po volitvah. Če bo desnosredinski prostor razdrobljen, bo oblikovanje trdne večine težje. Če bo znotraj levega pola prišlo do izrazite dominacije ene stranke, se bodo spremenila razmerja v morebitnih koalicijskih pogovorih.
Letošnje volitve tako niso zgolj vprašanje, kdo bo sedel v parlamentu. So tudi vprašanje, kdo bo po 22. marcu sedel za pogajalsko mizo z močnejšimi kartami.
Spletno uredništvo
