So iz državnega zbora odtekali bančni podatki več sto Slovencev? Svoboda napoveduje prijavo policiji

V državnem zboru se odpira nov sum zlorabe občutljivih osebnih podatkov. V Gibanju Svoboda opozarjajo, da bi lahko iz varovane sobe parlamenta odtekali podatki o bančnih računih več sto slovenskih državljanov, ki jih je v času tretje vlade Janeza Janše pridobival Urad za preprečevanje pranja denarja. Med osebami, katerih podatki so bili zbrani, naj bi bili medijski lastniki, novinarji, poslovneži in drugi posamezniki, ki po navedbah Svobode niso bili osumljeni kaznivih dejanj. Stranka napoveduje zahtevo za pregled vseh dostopov do dokumentacije in prijavo policiji.

V središču novega zapleta so podatki, ki jih je parlamentarna preiskovalna komisija pridobila med preiskovanjem domnevnih zlorab državnih institucij. Gre za dokumentacijo, povezano z enim najodmevnejših primerov domnevnega nezakonitega pregledovanja bančnih računov v Sloveniji. V Gibanju Svoboda so v petek, 9. oktobra, sporočili, da na podlagi medijskih objav in informacij, ki so jih prejeli, sumijo, da so se podatki iz varovane sobe državnega zbora znašli zunaj kroga pooblaščenih oseb.

Za zdaj ni javno potrjeno, da je do nepooblaščenega razkritja podatkov dejansko prišlo. Prav tako ni ugotovljeno, kdo naj bi podatke posredoval, komu in na kakšen način. Kljub temu so navedbe sprožile pomembna vprašanja o varovanju občutljive dokumentacije v državnem zboru in o tem, kdo je imel do nje dostop.

V varovani sobi podatki o bančnih računih več sto ljudi

Po navedbah Gibanja Svoboda se v varovani sobi državnega zbora nahaja dokumentacija, ki jo je pridobila parlamentarna preiskovalna komisija iz prejšnjega sklica. Komisija je med drugim preiskovala domnevne nepravilnosti pri delovanju Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je v času tretje Janševe vlade vodil Damjan Žugelj. Urad je v letih 2021 in 2022 pridobival podatke o bančnih računih številnih posameznikov in podjetij, pri čemer so se pozneje pojavili sumi, da za del teh poizvedb ni bilo ustrezne pravne podlage.

Dokumentacija, ki je bila posredovana parlamentarni komisiji, po navedbah Svobode vključuje bančne podatke več sto slovenskih državljanov. Med njimi naj bi bili sedanji in nekdanji lastniki ter direktorji medijskih podjetij, uredniki, novinarji, poslovneži, škof, soproga nekdanjega predsednika državnega zbora in številni drugi posamezniki. V stranki poudarjajo, da mnogi med njimi niso bili obravnavani zaradi suma storitve kaznivih dejanj.

Posebej občutljivo je dejstvo, da bančni podatki ne razkrivajo zgolj finančnega stanja posameznika. Iz transakcij je lahko mogoče sklepati o njegovih osebnih navadah, poslovnih povezavah, potovanjih, zdravstvenih izdatkih in drugih vidikih zasebnega življenja. Če bi se takšni podatki brez zakonite podlage znašli v rokah nepooblaščenih oseb, bi to lahko pomenilo resen poseg v zasebnost prizadetih.

Afera sega v čas tretje Janševe vlade

Ozadje zgodbe sega v leti 2021 in 2022, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja vodil Damjan Žugelj. Po ugotovitvah, ki so postale predmet kazenskega postopka, naj bi urad na podlagi anonimnih prijav pridobival bančne podatke številnih fizičnih in pravnih oseb. Med njimi so bili tudi posamezniki, povezani s politično in medijsko javnostjo.

Nacionalni preiskovalni urad je leta 2023 Žuglja in pet njegovih nekdanjih sodelavcev kazensko ovadil. Specializirano državno tožilstvo je nato vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi suma zlorabe pooblastil pri domnevno nezakonitem pridobivanju bančnih podatkov več kot sto posameznikov in podjetij. Po poročanju medijev sodna preiskava poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Pri tem je treba jasno razlikovati med sumom kaznivega dejanja in ugotovljeno odgovornostjo. Kazenska ovadba in sodna preiskava še ne pomenita, da je bila krivda osumljenih dokazana. O morebitni kazenski odgovornosti lahko odloči le pristojno sodišče, za vse osumljene pa velja domneva nedolžnosti.

Toda že sama narava očitkov odpira resno vprašanje, ali so bila pooblastila državnega organa, namenjenega preprečevanju pranja denarja, uporabljena v skladu z zakonom. Urad ima namreč dostop do izjemno občutljivih finančnih informacij, zato morajo biti razlogi za njihovo pridobivanje in nadaljnjo obdelavo jasno določeni ter zakoniti.

Parlamentarna komisija preiskovala tudi domnevno vmešavanje v delo policije

Dokumentacija je v državni zbor prišla v okviru dela parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je v prejšnjem sklicu vodil tedanji poslanec Gibanja Svoboda Aleš Rezar. Komisija je preiskovala sume političnega vpletanja v delo policije in drugih državnih organov ter morebitne zlorabe pooblastil Urada za preprečevanje pranja denarja.

Njeno delo ni bilo omejeno samo na obdobje tretje Janševe vlade. Komisija je obravnavala tudi sume vmešavanja tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba v delo policije. Zato je pomembno poudariti, da je šlo za parlamentarno preiskavo z več vsebinskimi sklopi, ne zgolj za preiskovanje ravnanja ene politične strani.

Ker je komisija za svoje delo pridobila obsežno dokumentacijo, povezano z bančnimi poizvedbami, se je del občutljivih podatkov znašel tudi v varovani sobi državnega zbora. Takšna hramba je namenjena omejevanju dostopa do dokumentov, ki vsebujejo zaupne ali drugače varovane informacije. Toda učinkovitost varovanja ni odvisna samo od prostora, v katerem se dokumenti nahajajo, temveč tudi od pravil dostopa, evidentiranja vpogledov in nadzora nad ravnanjem z dokumentacijo.

Prav na tej točki se zdaj odpira nov sum. Če so podatki res odtekali, bo treba ugotoviti, ali je do morebitnega razkritja prišlo zaradi nepooblaščenega vpogleda, kopiranja dokumentov, posredovanja informacij ali kakšnega drugega ravnanja. Za zdaj javno dostopne informacije ne omogočajo takšnega zaključka.

Svoboda zahteva seznam vseh vpogledov v dokumentacijo

V Gibanju Svoboda so napovedali, da bodo od državnega zbora zahtevali seznam vseh vpogledov v dokumentacijo, shranjeno v varovani sobi. Zahtevali bodo tudi preiskavo okoliščin morebitnega odtekanja podatkov, svoje sume pa nameravajo prijaviti policiji.

Razlog za sum so po navedbah stranke medijske objave, v katerih so se začela pojavljati konkretna imena oseb, povezanih z dokumentacijo. V Svobodi menijo, da bi lahko takšne objave kazale na dostop do podatkov, ki bi morali ostati varovani. Vendar sama objava imen še ne dokazuje, da so informacije prišle prav iz varovane sobe državnega zbora. Podatki bi lahko izvirali tudi iz drugih virov, kar bo treba preveriti.

Zahteva po seznamu vpogledov je zato pomembna predvsem z vidika ugotavljanja dejanskega stanja. Takšen seznam bi lahko pokazal, kdo je dostopal do dokumentacije in kdaj, sam po sebi pa še ne bi dokazoval nepooblaščenega posredovanja podatkov. Za ugotovitev morebitne zlorabe bi bilo treba preveriti tudi pravno podlago posameznih dostopov in druge okoliščine ravnanja z dokumenti.

V Svobodi opozarjajo, da bi ob potrditvi njihovih sumov šlo za novo zlorabo podatkov ljudi, katerih bančne informacije so bile že predmet spornega pridobivanja. Po njihovem bi to pomenilo dodatno poseganje v zasebnost posameznikov, ki so se v dokumentaciji znašli zaradi postopkov, katerih zakonitost se že preverja v sodni preiskavi.

Obenem zavračajo očitke o komisiji Tamare Vonta

Novi očitki se pojavljajo tudi v času političnih polemik o delu drugih parlamentarnih preiskovalnih komisij. V Gibanju Svoboda so zavrnili navedbe, da naj bi tajni ali zaupni podatki odtekali iz komisije, ki je preiskovala sume nezakonitega financiranja političnih strank. To komisijo je v delu prejšnjega mandata vodila Tamara Vonta, pred njo pa Mojca Šetinc Pašek.

V Svobodi trdijo, da omenjena komisija ni pridobivala bančnih podatkov fizičnih oseb, zato zavračajo očitke, ki ji pripisujejo odtekanje takšnih informacij. Njihovo pojasnilo je pomembno tudi zato, ker gre za dve različni parlamentarni preiskavi z različnima predmetoma dela in dokumentacijo.

Pri presoji očitkov je zato nujno jasno razlikovati med komisijama in ugotoviti, kateri dokumenti so bili pridobljeni v posameznem postopku. Politična nasprotovanja sama po sebi ne dokazujejo zlorabe, prav tako pa ne morejo nadomestiti preverjanja, ali so bili podatki ustrezno zaščiteni.

Kdo je odgovoren za varovanje občutljivih podatkov?

Primer odpira tudi širše vprašanje odgovornosti državnih institucij pri ravnanju z osebnimi podatki. Državni organi lahko pri opravljanju zakonskih nalog pridobivajo informacije, ki niso dostopne širši javnosti, vendar to ne pomeni, da lahko z njimi prosto razpolagajo. Dostop do takšnih podatkov mora biti omejen na pooblaščene osebe, njihova uporaba pa povezana z zakonitim namenom.

Pri bančnih podatkih je varovanje še posebej pomembno, saj lahko že posamezni dokumenti razkrijejo podrobnosti o zasebnem in poslovnem življenju. Če so informacije pridobljene za potrebe parlamentarne preiskave, jih ni dovoljeno uporabljati za nepovezane namene ali jih brez ustrezne pravne podlage posredovati tretjim osebam.

Če bi se izkazalo, da je do nepooblaščenega razkritja dejansko prišlo, bi bilo treba ugotoviti obseg razkritja, odgovornost vpletenih in morebitne posledice za posameznike, katerih podatki so bili izpostavljeni. Če pa bi preverjanje pokazalo, da dokumenti niso odtekali iz državnega zbora, bi bilo treba pojasniti tudi izvor informacij, na katerih temeljijo sedanji sumi.

Ključno vprašanje zato ni samo, ali so se posamezna imena pojavila v javnosti, temveč ali je kdo neupravičeno dostopal do varovanih podatkov oziroma jih posredoval brez zakonite podlage. Odgovor bo mogoče dati šele po preverjanju dokumentacije in okoliščin morebitnega razkritja.

Dve ravni iste zgodbe: sporno pridobivanje in morebitno odtekanje

V središču dogajanja sta pravzaprav dve ločeni vprašanji. Prvo se nanaša na zakonitost pridobivanja bančnih podatkov v času, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja vodil Damjan Žugelj. Ta del je že predmet sodne preiskave. Drugo pa je povezano z morebitnim odtekanjem podatkov iz varovane sobe državnega zbora, kar je za zdaj predmet javno izraženega suma Gibanja Svoboda.

Obe vprašanji sta pomembni, vendar ju ni mogoče obravnavati kot že dokazani kršitvi. Pri prvem bodo o morebitni kazenski odgovornosti odločali pristojni pravosodni organi, pri drugem pa bo treba najprej ugotoviti, ali je do nepooblaščenega razkritja sploh prišlo.

Za posameznike, katerih podatki so se znašli v dokumentaciji, je bistveno predvsem to, da se njihove informacije uporabljajo izključno za zakonite namene in da so ustrezno zaščitene. Država mora biti sposobna pojasniti ne le, zakaj je občutljive podatke pridobila, temveč tudi, kdo je pozneje dostopal do njih in kako je preprečevala morebitne zlorabe.

Napovedana zahteva za pregled vpogledov in prijava policiji bi lahko prinesli dodatna pojasnila. Do takrat pa ostaja odprto vprašanje, ali je varovana soba državnega zbora res ostala prostor, v katerem so bili občutljivi podatki ustrezno zaščiteni.

Spletno uredništvo