Po 64 letih se zapira ljubljanski zapor: Pod strogim varovanjem preselili zapornike v Dobrunje
V Ljubljani se je danes končalo pomembno poglavje slovenskega zaporskega sistema. Po 64 letih so iz zapora na Povšetovi ulici v nov sodobni zapor v Dobrunjah preselili vse zaprte osebe. Zahtevna operacija je potekala ob močno poostrenih varnostnih ukrepih, pri prevozih pa so poleg pravosodnih policistov sodelovali tudi pripadniki posebnih in specialnih enot policije.
Nov zapor, katerega gradnja je stala približno 86,5 milijona evrov, naj bi omilil dolgoletno prezasedenost slovenskih zaporov, vendar pristojni opozarjajo, da prostorska širitev sama po sebi še ne bo odpravila vseh težav.
Jutranja selitev pod strogim policijskim nadzorom
V nedeljo, 11. oktobra, se je že v zgodnjih jutranjih urah začela ena zahtevnejših logističnih in varnostnih operacij slovenskega zaporskega sistema. Iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana na Povšetovi ulici so začeli prevažati obsojence in pripornike v novi zapor v Dobrunjah na vzhodnem obrobju prestolnice. Selitev je zahtevala sodelovanje pravosodnih policistov, policijskih patrulj ter pripadnikov posebnih in specialnih enot policije, saj je bilo treba zagotoviti varnost zaprtih oseb, zaposlenih in drugih udeležencev v prometu.
Po poročanju Dnevnika so policijske patrulje že pred šesto uro zjutraj zasedle položaje na območju starega in novega zapora ter ob pomembnejših prometnicah. Približno ob 6.30 so začeli zapirati posamezna križišča, prvi konvoj pa je Povšetovo zapustil okoli 6.40. Po neuradnih informacijah naj bi bili v prvem konvoju varnostno najzahtevnejši zaporniki in priporniki, zato so pri operaciji sodelovali tudi policijski specialci. Zaradi prevozov so na območju Most nastajale krajše prometne zapore, Policijska uprava Ljubljana pa je voznike pozvala k previdnosti, strpnosti in upoštevanju navodil policistov.
Po neuradnih informacijah portala 24ur naj bi v Dobrunje preselili približno 150 zaprtih oseb. Uradnega števila direktor ljubljanskega zapora Goran Narić ni želel razkriti, je pa potrdil, da so v novi objekt preselili vse osebe, ki so bile doslej nastanjene na Povšetovi. S tem se je zaključila večmesečna priprava na operacijo, pri kateri so morali pristojni vnaprej prepoznati številna varnostna in organizacijska tveganja.
Direktor zapora: Ničesar nismo prepustili naključju
Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Goran Narić je po zaključku selitve poudaril, da je šlo za izjemno zahtevno operacijo, ki je zahtevala podrobno načrtovanje in sodelovanje različnih služb. Priprave so potekale več mesecev, saj so morali poleg varnega prevoza zaprtih oseb zagotoviti tudi nemoten začetek delovanja novega zavoda. Posebno pozornost so namenili ocenjevanju tveganj, usklajevanju varnostnih postopkov in organizaciji dela zaposlenih.
Po njegovih besedah pri načrtovanju niso ničesar prepustili naključju. Novi zapor je opremljen s sodobnimi tehničnimi sistemi, ki naj bi zaposlenim omogočali učinkovitejše varovanje in boljši pregled nad dogajanjem v objektu. Hkrati naj bi nova zasnova omogočala ustreznejšo obravnavo zaprtih oseb, saj prostorska ureditev vključuje več možnosti za izobraževanje, delo in druge dejavnosti, povezane s pripravo na življenje po prestani kazni.
Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je današnji dan označil za pomemben mejnik. Poudaril je, da se slovenski zaporski sistem že vrsto let sooča s prezasedenostjo, zato pričakuje, da bo novi objekt vsaj deloma razbremenil obstoječe kapacitete. Ob tem je opozoril, da se z novimi prostori spreminjajo tudi organizacija dela, komunikacija med zaposlenimi in možnosti izvajanja različnih programov za zaprte osebe.
Nov zapor za 388 ljudi je stal približno 86,5 milijona evrov
Zapor v Dobrunjah predstavlja eno največjih naložb v slovensko zaporsko infrastrukturo v zadnjih desetletjih. Gradnja je potekala med letoma 2022 in 2025, vrednost projekta pa znaša približno 86,5 milijona evrov. Objekt je zasnovan za 388 zaprtih oseb in vključuje zaprti, polodprti ter odprti oddelek, pri čemer so posamezni deli kompleksa prostorsko in varnostno ločeni. Njegova arhitekturna zasnova se precej razlikuje od tradicionalnih zaporskih objektov, saj temelji na manjših bivalnih enotah, povezanih z notranjimi atriji.
Bivalni moduli so zasnovani za skupine po približno 16 zaprtih oseb, ki imajo dostop do ozelenjenih atrijev. V kompleksu so individualne in večposteljne sobe, skupni prostori, delavnice, učilnice, telovadnica, prostori za obiske, verske dejavnosti in sodna dvorana. Poseben del objekta je namenjen tudi izobraževanju pravosodnih policistov. Prostorska ureditev naj bi omogočala boljše ločevanje posameznih skupin zaprtih oseb ter preglednejše in varnejše delo zaposlenih.
Pomembna novost so tudi večji in svetlejši prostori, ki naj bi izboljšali bivalne razmere v primerjavi s starim zaporom na Povšetovi. Del pohištva za novi objekt so izdelali zaporniki sami v zaporniških delavnicah. Pri načrtovanju je bil poudarek na zagotavljanju varnosti, vendar tudi na ustvarjanju pogojev za izvajanje programov, ki lahko zmanjšujejo tveganje ponavljanja kaznivih dejanj po odpustu iz zapora.
Povšetova po desetletjih zapira vrata
Stari ljubljanski zapor na Povšetovi ulici je deloval 64 let in je bil dolgo eno najbolj prepoznavnih prizorišč slovenskega zaporskega sistema. V tem času so se v njem zvrstile številne generacije pripornikov, obsojencev in zaposlenih, objekt pa je skozi desetletja postajal vse manj primeren za sodobne potrebe izvrševanja kazenskih sankcij. Prostorska stiska, zastarela infrastruktura in omejene možnosti za izvajanje različnih dejavnosti so bili med pomembnimi razlogi za odločitev o gradnji novega zapora.
Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je ob današnji selitvi sporočila, da se s tem zaključuje pomembno obdobje. Na družbenih omrežjih so zapisali, da za zidovi Povšetove ostajajo desetletja zgodb, izkušenj in spominov, danes pa se odpirajo nova vrata. Čeprav se je delovanje zapora na tej lokaciji zaključilo, bodo v delu gospodarskih prostorov še nekaj časa izvajali določene dejavnosti.
Prihodnost starega objekta za zdaj še ni dokončno določena. Po pojasnilih Denisa Peršeta je vodstvo uprave ministru za pravosodje Mihaelu Zupančiču predlagalo možnost prodaje ali zamenjave nepremičnine. Sredstva, ki bi jih pridobili s takšno odločitvijo, bi lahko namenili obnovi ženskega zapora na Igu, kjer prav tako obstajajo potrebe po izboljšanju infrastrukture. Končna odločitev o nadaljnji uporabi oziroma prodaji objekta na Povšetovi še ni bila sprejeta.
Selitev je zamujala več mesecev
Čeprav so novi zapor v Dobrunjah slovesno odprli že maja letos, so morali na dejansko preselitev zapornikov počakati še skoraj pet mesecev. Sprva so pristojni načrtovali, da bi selitev lahko izvedli že konec lanskega oziroma v začetku letošnjega leta, vendar so se postopki izkazali za zahtevnejše od prvotnih pričakovanj. Poleg organizacijskih priprav je bilo treba urediti interne akte, varnostne protokole in druge operativne postopke ter preveriti delovanje tehnične opreme.
V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so v preteklih mesecih pojasnjevali, da so po prevzemu objekta spremljali njegovo delovanje in evidentirali morebitne tehnične oziroma izvedbene pomanjkljivosti. V tem času sta že začela delovati izobraževalni center in odprti oddelek, medtem ko sta zaprti in polodprti del čakala na dokončno preselitev. Današnja operacija tako predstavlja zaključek postopnega zagona kompleksa, ki je bil formalno odprt že pred več meseci.
Na zahtevnost varnostnih razmer opozarja tudi dogodek iz preteklega tedna, ko je izpred ljubljanskega zapora pobegnil Dean Husovic. Po poročanju Dnevnika je pobegnil pravosodnim policistom, ko so ga pripeljali z obravnave na sodišču. Dogodek je znova opozoril na tveganja, povezana s prevozi in varovanjem zaprtih oseb, čeprav pristojni današnje selitve niso neposredno povezovali s tem primerom.
Novi prostori ne bodo odpravili pomanjkanja pravosodnih policistov
Ena največjih težav slovenskega zaporskega sistema ostaja pomanjkanje zaposlenih, predvsem pravosodnih policistov. Na to je ob današnji selitvi opozoril tudi generalni direktor uprave Denis Perše, ki je poudaril, da sodobna infrastruktura sicer omogoča drugačno organizacijo dela, vendar kadrovske stiske ne more odpraviti sama po sebi. Zaradi novih tehničnih rešitev in učinkovitejšega načina komunikacije naj bi se potreba po določenih oblikah neposrednega varovanja zmanjšala, a bo za nemoteno delovanje zavoda še vedno treba zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenih zaposlenih.
Perše je izrazil zadovoljstvo, da so v zadnjem obdobju začeli obračati negativne trende pri zaposlovanju. Po njegovih besedah v sistem prihajajo novi pravosodni policisti in drugi zaposleni, vendar kadrovska zasedba še vedno ni zadovoljiva. Opozoril je, da se s težavami pri zagotavljanju varnostnega osebja ne sooča le zaporski sistem, temveč gre za širši izziv, ki bo zahteval dodatna vlaganja in ustreznejše pogoje dela.
Prav kadrovska zasedba bo eden pomembnejših dejavnikov pri ocenjevanju uspešnosti novega zapora. Čeprav ima objekt sodobne varnostne sisteme, ustrezne bivalne prostore in boljše pogoje za izvajanje programov, je njegovo delovanje še vedno odvisno od ljudi, ki vsakodnevno skrbijo za varnost, red in obravnavo zaprtih oseb. Novi prostori zato predstavljajo pomembno izboljšanje, ne pa tudi dokončne rešitve vseh dolgoletnih težav.
Kaj novi zapor pomeni za prebivalce Dobrunj?
Gradnja velikega zaporskega kompleksa na vzhodnem obrobju Ljubljane je pomembna sprememba tudi za lokalno okolje. Dobrunje so z novim objektom dobile državno ustanovo, ki bo dolgoročno vplivala na organizacijo dela, prometne povezave in vsakodnevno dogajanje na tem območju. Zaradi posebne narave ustanove je pomembno predvsem sodelovanje med vodstvom zapora, pristojnimi službami in prebivalci okoliških naselij.
Direktor Goran Narić se je ob današnji selitvi zahvalil lokalni skupnosti za sprejem in poudaril, da si bodo prizadevali za dobre odnose s sosedi. Ob tem je opozoril, da javnost zapore pogosto povezuje predvsem z visokimi zidovi, ograjami in rešetkami, vendar so bistvo zaporskega sistema zaposleni, ki opravljajo zahtevno in odgovorno delo. Po njegovem prepričanju je pomembno, da novi zavod postane urejen in odgovoren del lokalnega okolja, pri čemer ostaja zagotavljanje varnosti ena njegovih temeljnih nalog.
Po veliki naložbi prihaja najpomembnejši preizkus
S preselitvijo zapornikov v Dobrunje se je zaključil dolgoletni projekt, ki je zaradi visoke vrednosti, zamikov in zahtevnosti izvedbe pritegnil veliko javne pozornosti. Slovenija je dobila sodoben zaporski objekt z bistveno boljšimi prostorskimi in tehničnimi pogoji, kot jih je omogočala stara Povšetova. Vendar bo dejanska uspešnost naložbe odvisna predvsem od tega, kako učinkovito bo novi zavod deloval v praksi in koliko bo prispeval k zmanjšanju prezasedenosti drugih slovenskih zaporov.
Vodstvo uprave napoveduje, da bodo lahko z novimi zmogljivostmi postopoma razbremenjevali tudi druge zavode po državi. To bi lahko izboljšalo razmere tako za zaposlene kot za zaprte osebe, vendar bodo dolgoročni učinki odvisni od gibanja števila zaprtih oseb, kadrovske zasedbe in nadaljnjih vlaganj v zaporski sistem.
Po 64 letih so se tako vrata zapora na Povšetovi za zaprte osebe dokončno zaprla, Dobrunje pa prevzemajo njegovo vlogo. Za državo se s tem ne končuje le pomemben gradbeni projekt, temveč se začenja tudi obdobje, v katerem bo treba dokazati, da lahko skoraj 87 milijonov evrov vredna naložba prinese trajne izboljšave. Novi zidovi in sodobna oprema so pomemben začetek, toda največji preizkus bo vsakodnevno delovanje zavoda in njegova sposobnost, da odgovori na težave, s katerimi se slovenski zaporski sistem sooča že vrsto let.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
