
Minister za zdravje Tadej Ostrc je na današnji novinarski konferenci izpostavil zaskrbljujoče finančno stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer se ministrstvo sooča s približno 200 milijoni evrov primanjkljaja. Kljub temu, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 prejel dodatnih 520 milijonov evrov, se v finančnem načrtu ministrstva to ni ustrezno odrazilo.
Manjka 100 milijonov evrov, kar je deloma posledica prenosa nekaterih storitev, kot so transplantacije, iz proračuna ZZZS na državni proračun. Poleg tega je prišlo do dodatnih 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in dejansko zagotovljenimi sredstvi.
Finančne težave v bolnišnicah
Ostrc je posebej izpostavil težave na onkološkem inštitutu ter podobna tveganja, ki so prisotna v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Poslovanje bolnišnic je v prvih petih mesecih leta 2026 prineslo približno 22 milijonov evrov izgube, kar bi brez dodatnih ukrepov lahko doseglo med 80 in 100 milijoni evrov do konca leta. Razlogi za te izgube vključujejo učinke uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in plačne reforme.
Minister je napovedal, da bo vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, s katerimi bi našli notranje rezerve za stabilizacijo poslovanja. Lani je država za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar kaže, da trenutni poslovni rezultati niso vzdržni brez dodatnih državnih sredstev.
Pregled porabe in zakonodajnih sprememb
Ostrc je opozoril na izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva, ki so se iz štirih milijonov povečala na več kot 12 milijonov evrov letno. Na tem področju bodo preverili učinkovitost in preglednost porabe javnih sredstev. Ministrstvo se prav tako sooča z več odprtimi postopki pred evropsko komisijo in sodiščem EU, vključno s postopkom glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024.
Ugotovili so tudi težave pri projektu nove infekcijske klinike UKC Ljubljana, kjer bodo zaradi zamud in neusklajenosti lahko črpali le približno 35 milijonov evrov od predvidenih 55 milijonov evrov evropskih sredstev. Prav tako je zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti, saj je bilo od predvidenih 20 podzakonskih aktov sprejetih le šest.
Prihodnji ukrepi
Minister Ostrc je izpostavil, da so že sprejeli prve ukrepe, med drugim imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter začeli usklajevanja z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov glede finančne stabilizacije sistema. “Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih,” je napovedal Ostrc.
Njegovo jasno izhodišče je, da morajo najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja na vseh področjih zdravstvenega sistema. Cilj vseh teh prizadevanj je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo.
Spletno uredništvo



