Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se politična scena močno spreminja, kar kažejo najnovejši rezultati ankete, ki jo je za medijsko hišo Pop tv izvedel Inštitut Mediana. Anketa, ki je bila izvedena tako telefonsko kot tudi prek spleta, razkriva, da se slovenski volivci nagibajo k različnim političnim opcijam, medtem ko poskušajo pretehtati svoje možnosti za prihodnjo vlado. Najnovejši podatki kažejo, da bi se v primeru, da bi bile volitve danes, v državni zbor prebilo sedem strank.
Na čelu s 32 poslanci bi bila SDS pod vodstvom Janeza Janše, sledila bi Gibanje Svoboda z devetimi manj, torej 23 poslanci. Na tretjem mestu bi se s 9 poslanci znašla združena Levica z Vesno, medtem ko bi Demokrati Anžeta Logarja osvojili 7 mandatov. Socialni demokrati ter skupna lista NSi, SLS in Fokusa bi dobili vsak po 6 poslancev, prag parlamenta pa bi prestopila tudi Resnica s petimi poslanci.
Vpliv volilne udeležbe na rezultate
Ko upoštevamo le opredeljene volivce, ki so izrazili namero, da se bodo zagotovo ali verjetno udeležili volitev, se razmerja med strankami nekoliko spremenijo. Razlika med vodilnima strankama, torej SDS in Gibanje Svoboda, se zmanjša na štiri sedeže. Levica pridobi še enega poslanca, medtem ko Demokrati, NSi in SD pridobijo vsak po šest poslancev, Resnica pa štiri. To kaže na dinamičnost volilne udeležbe, ki lahko drastično spremeni volilni izid.
Analiza nakazuje na pat pozicijo med levim in desnim političnim blokom. Simulacija dveh ideološko sorodnih koalicij, ki bi vključevale po tri leve in desne stranke ter neparlamentarno Resnico, razkriva izenačenje z 42 glasovi proti 42. Resnica bi s štirimi glasovi lahko postala ključni igralec pri oblikovanju parlamentarne večine. Pri izračunu so bili upoštevani le opredeljeni in verjetni volivci, medtem ko dveh poslancev iz manjšin niso vključili v noben blok.
Direktorica Inštituta Mediana, Janja Božič Marolt, poudarja, da osnovna analiza javnomnenjske podpore med celotno volilno populacijo zanesljivo kaže, da sta SDS in Gibanje Svoboda na prvih mestih, čeprav je treba upoštevati interval zaupanja in statistično napako, kar pogosto umanjka pri interpretaciji grafičnih prikazov. Božič Maroltova izpostavlja, da končni rezultat oblikujejo tako tisti, ki sodelujejo v anketah, kot tudi tisti, ki se anketam izogibajo, podobno kot pri dejanskih volitvah.
Ocena vlade in političnih strank
Ko se mandatu Golobove vlade izteka čas, jo z skoraj 40-odstotno podporo ocenjujejo bolje kot prejšnjo Janševo vlado, ki je imela ob koncu 30,8 % podporo. Trenutni vladi nasprotuje slabih 48,6 % vprašanih, medtem ko je prejšnji nasprotovalo skoraj 60 %. Opaziti je, da SDS in Gibanje Svoboda pridobivata podporo, saj bi SDS volil skoraj vsak četrti vprašani, Gibanje Svoboda pa skoraj 18 %. Združena Levica z Vesno se je prebila na tretje mesto, prehitela je Demokrate Anžeta Logarja in Socialne demokrate.
Med politiki z najvišjo oceno izstopa predsednica države Nataša Pirc Musar, sledijo ji predsednik SD Matjaž Han in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Na lestvici so še predsednik Demokratov Anže Logar, finančni minister Klemen Boštjančič in sokoordinator Levice Luka Mesec. Na deveto mesto je skočil predsednik NSi Jernej Vrtovec, medtem ko je premier Robert Golob zdrsnil za tri mesta na trinajsto mesto. Predsednik SDS Janez Janša ostaja na šestnajstem mestu.
Raziskava torej razkriva močno konkurenco med strankami in politiki, ki bo v prihodnjih tednih zagotovo še bolj zaostrila volilni boj. Zanimivo bo spremljati, kako bodo volivci ocenili številne dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev, in katere stranke bodo na koncu dobile priložnost, da oblikujejo prihodnjo slovensko vlado.
Spletno uredništvo
