Slovenija med evropskimi državami z najvišjo vremensko škodo
V zadnjem času se je Slovenija znašla na vrhu lestvice evropskih držav z največjo škodo zaradi vremenskih pojavov. Kljub temu, da se temperature v Ljubljani v zadnjih dneh niso zdele visoke, se je povprečna temperatura poletja dvignila na 22,4 stopinje, kar je več kot dolgoletno povprečje.
Vzpon temperatur je del trenda, ki traja že več kot 70 let, a skeptiki še vedno dvomijo o vplivu človeka na podnebne spremembe in o možnostih, da bi te trende obrnili.
Vpliv toplogrednih plinov in neodzivnost politike
Podrobnejša analiza kaže, da se temperature stalno dvigujejo, kar povzroča ekstremne vremenske razmere. Nasprotovanja podnebnim spremembam so podobna odporu do političnih sprememb, kjer se zdi, da je vse ostalo na mestu. Kljub temu, da so poplave, suše in škoda v kmetijstvu postali stalnica, se zdi, da ni pravega premika v smeri trajnostnih rešitev.
Ekonomija, ki bi lahko prepričala skeptike, kaže, da je Slovenija po škodah zaradi vremenskih pojavov na samem vrhu v Evropi. S povprečno škodo 240 evrov na prebivalca presega drugo uvrščeno Srbijo, ki ima povprečno škodo 76 evrov na prebivalca. V zadnjih dveh desetletjih je suša povzročila škodo v višini 435 milijonov evrov, medtem ko je država za povrnitev teh škod namenila le 50 milijonov evrov.
Nezadostni ukrepi in birokratske ovire
Slovenija je po namakalni infrastrukturi na repu držav EU. Kljub razpoložljivim vodnim virom, kot pravi nekdanja generalna direktorica Direktorata za vode Lidija Globevnik, so birokratski postopki le del problema. Dovoljenja za namakanje že obstajajo, vendar pa je za resnično izvajanje potrebna boljša organizacija in izvedba projektov.
Medtem ko se v Mongoliji odvija 17. vrh OZN o suši in spreminjanju zemlje, postaja jasno, da je potreben globalen pristop k reševanju težav s sušo. Saudova Arabija je zbrala 12 milijard evrov za pomoč prizadetim, kar je le majhen del potrebnih sredstev. Na vrhu se zavzemajo za več namakalnih sistemov in odpornejše rastline.
Podnebni cilji in politične ovire
Slovenija zaostaja pri doseganju podnebnih ciljev. Delež emisij v prometu se je povečal, medtem ko so se drugod v EU zmanjšale. Vladajoča politika pogosto zavrača ukrepe kot del “leve ideologije”, kar ovira napredek pri reševanju podnebnih sprememb.
John Oliver je v eni izmed svojih oddaj izpostavil problematiko pomanjkljive kanalizacije v Alabami, kar kaže, da so podnebni in ekološki problemi globalni. Slovenija mora izboljšati svojo politiko in strategije, da bi se spopadla s podobnimi izzivi in dosegla bolj trajnostno prihodnost.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
