Zlato znova v središču pozornosti: Svetovna negotovost mu daje nov zagon

Geopolitični spori, rekordno zadolževanje največjega svetovnega gospodarstva, šibkejši dolar in negotovost na evropskih energetskih trgih ustvarjajo okolje, v katerem vlagatelji ponovno iščejo premoženje, ki bi jim pomagalo ohraniti vrednost kapitala. Med tradicionalnimi zatočišči je znova v ospredju zlato.

V Centru Zlata ocenjujejo, da se je trenutno hkrati združilo več dejavnikov, ki povečujejo zanimanje za plemenito kovino. Toda rast zanimanja za zlato ne pomeni, da njegova cena lahko samo še raste. Zlato ne prinaša obresti ali dividend, njegova cena pa lahko tudi občutno niha. Trenutne razmere predvsem kažejo, zakaj vlagatelji v obdobjih povečane negotovosti znova pogosteje posegajo po njem.

Iran in Hormuška ožina ostajata velika neznanka

Eden največjih virov negotovosti prihaja z Bližnjega vzhoda. Šestdesetdnevno obdobje, v katerem naj bi ZDA in Iran napredovala proti širšemu dogovoru, se je sredi avgusta izteklo brez končnega sporazuma. Med ključnimi nerešenimi vprašanji ostajajo ameriške sankcije, iranski jedrski program in predvsem prihodnji režim plovbe skozi Hormuško ožino.

Iran vztraja, da ožina ne bo normalno odprta, dokler ZDA med drugim ne odpravijo blokade iranskih pristanišč in sankcij proti izvozu nafte. Washington medtem stopnjuje gospodarski pritisk, zaradi česar ostaja možnost nadaljnjega zaostrovanja odnosov zelo realna.

Pomen Hormuške ožine daleč presega odnose med Washingtonom in Teheranom. Pred konfliktom je skozi to ozko morsko pot potoval približno petinski delež svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, zato lahko težave s plovbo vplivajo na cene energije daleč zunaj regije.

Prav geopolitična negotovost je zgodovinsko eden od razlogov, zaradi katerih se del vlagateljev zateka k zlatu.

Ameriški dolg pošilja še en opozorilni signal

Drugi pomemben dejavnik prihaja iz ZDA.

Donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic je avgusta presegla 5,2 odstotka in dosegla najvišje ravni po letu 2007. V ozadju so skrbi zaradi inflacije, velikih proračunskih primanjkljajev, obsega prihodnjega zadolževanja in vse višjih stroškov servisiranja ameriškega dolga.

Na prvi pogled visoke donosnosti državnih obveznic za zlato niso najboljša novica. Ker zlato samo po sebi ne prinaša obresti, postanejo obveznice ob višjih donosnostih privlačnejša alternativa.

Toda sedanje razmere so nekoliko bolj zapletene. Če visoke zahtevane donosnosti odražajo tudi vse večjo zaskrbljenost vlagateljev zaradi javnega dolga in fiskalne politike ZDA, lahko del kapitala kljub temu išče zatočišče zunaj državnih obveznic.

Tudi vrednost ameriškega dolarja ima pri tem pomembno vlogo. Ker se zlato na mednarodnih trgih praviloma vrednoti v dolarjih, lahko šibkejši dolar zlato za kupce z drugimi valutami poceni in s tem podpira povpraševanje. Obratno lahko močan dolar na ceno zlata deluje zaviralno.

Evropska vročina je postala tudi energetsko vprašanje

Tretji dejavnik prihaja iz Evrope. Dolgotrajna vročina in suša sta letos povzročili izjemno nizke vodostaje nekaterih evropskih rek, posledice pa niso vidne samo v naravi.

Nizki vodostaji in visoke temperature vode so v nekaterih državah omejili proizvodnjo električne energije. Evropska komisija je 11. avgusta potrdila, da je bila proizvodnja elektrike v nekaterih članicah zmanjšana prav zaradi nizkih vodostajev oziroma previsoke temperature vode. Komisija sicer poudarja, da za zdaj ne vidi neposrednega tveganja za zadostnost oskrbe na ravni EU, vendar razmere ostajajo napete.

Težave so bile ponekod zelo konkretne. Suša je prizadela hidroelektrarne, nizka gladina in visoka temperatura rek pa lahko omejujeta tudi delovanje jedrskih elektrarn, ki vodo potrebujejo za hlajenje.

Zato bi trditev, da Evropi že grozi nova energetska kriza, nekoliko omilila. Tveganje obstaja, vendar evropske institucije trenutno ne govorijo o neposredni krizi. Veliko bo odvisno tudi od vremena v prihodnjih mesecih, zalog plina in gibanja cen energentov.

Zakaj vlagatelji v takšnih časih pogledajo proti zlatu?

Urban Gašperlin, vodja ljubljanske poslovalnice Centra Zlata, opozarja, da vlagatelji trenutno spremljajo nenavadno širok nabor tveganj – od Bližnjega vzhoda in ameriških javnih financ do gibanja dolarja, inflacije in evropske energetske varnosti.

Prav tu se pokaže posebnost fizičnega zlata. Zlata palica ali kovanec ni terjatev do banke, podjetja ali države. Njegova vrednost zato ni neposredno odvisna od sposobnosti posamezne institucije, da izpolni svoje obveznosti.

To je eden od razlogov, zakaj zlato že stoletja ohranja vlogo rezervnega premoženja in zakaj ga imajo v svojih rezervah tudi centralne banke.

Toda oznaka “varna naložba” lahko zavede. Zlato ne zagotavlja dobička in tudi ne zagotavlja, da vlagatelj kratkoročno ne bo izgubil denarja. Njegova cena se lahko močno spreminja, pri fizičnem zlatu pa je treba upoštevati tudi razliko med nakupno in prodajno ceno ter stroške varne hrambe.

Skoraj 4000 evrov za unčo – toda prihodnosti ne pozna nihče

Po navedbah Centra Zlata se je cena plemenite kovine približala meji 4000 evrov za trojsko unčo, kar nazorno kaže, kako močno se je zlato podražilo.

Toda visoka cena sama po sebi še ni zagotovilo nadaljnje rasti. Pravzaprav velja ob rekordnih vrednostih še več previdnosti, saj lahko že sprememba pričakovanj glede obrestnih mer, umirjanje geopolitičnih napetosti ali krepitev dolarja povzroči popravek cene.

Gašperlin poudarja, da nihče ne more zanesljivo napovedati, kako se bodo razvijali odnosi z Iranom, ameriška fiskalna politika, dolar ali evropska energetska situacija. Prav negotovost glede vseh teh dejavnikov pa je tista, zaradi katere zlato trenutno dobiva toliko pozornosti.

Zlato torej ni čudežna zaščita pred vsako krizo in tudi ne enosmerna stava na nadaljnjo rast. Je pa premoženje, ki ima v obdobjih, ko vlagatelji začnejo dvomiti v stabilnost valut, državnih financ ali geopolitičnega okolja, tradicionalno posebno vlogo.

In prav takšnih razlogov za negotovost svet trenutno nima malo.

Spletno uredništvo Goriške novice