Slovenija krepi samooskrbo z domačo hrano v javnih zavodih
V Sloveniji se je začel obsežen projekt, katerega cilj je povečati delež domače hrane v javnih zavodih ter s tem prispevati k večji stabilnosti za kmete in zanesljivosti za kuhinje. V okviru tega projekta, ki je strateški odgovor na izzive prehranske varnosti in nizke samooskrbe, se razvija digitalna platforma, ki bo poenostavila proces javnega naročanja živil. Projekt so v Ljubljani predstavili predstavniki ministrstev za kmetijstvo in obrambo.
Projekt vzpostavitve regijskih prehranskih verig vključuje lokalno pridelavo, predelavo, skladiščenje in distribucijo hrane za javne zavode. Cilj je zagotoviti zdravo, kakovostno in dostopno hrano za vse prebivalce. Predstavniki ministrstev so poudarili, da projekt s povezovanjem kmetov, pridelovalcev, industrije, logistike, javnih zavodov in kupcev stremi k povečanju deleža domače hrane v javnih zavodih s trenutnih 5-10 na 30 odstotkov.
Ministrica za kmetijstvo o pomembnosti projekta
Ministrica za kmetijstvo, Mateja Čalušić, je med predstavitvijo poudarila, da je država največji kupec domače hrane, saj letno zagotovi 219 milijonov obrokov v javnih zavodih. “Na eni strani se kmetje borijo s težavami pri načrtovanju pridelave in prodaje, na drugi strani pa javni zavodi trpijo zaradi pomanjkanja lokalne hrane,” je opisala trenutne izzive. Projekt vidi kot sistemsko rešitev za povečanje prehranske varnosti, izboljšanje samooskrbe in zmanjšanje odvisnosti od uvoza.
Vloga digitalne platforme
V okviru projekta so razvili tudi digitalno platformo, ki na enem mestu združuje ponudbo slovenskih kmetij in živilskopredelovalne industrije. Platforma spodbuja zavestno izbiro živil s preverjenim izvorom, kakovostjo in sledljivostjo. Uporabniki bodo lahko s pomočjo interaktivnega zemljevida in pametnih filtrov hitro poiskali živila, kmetije in celotno ponudbo v svoji bližini. Čeprav je platforma še v fazi testiranja, bo širši javnosti dostopna na začetku pomladi.
Prvi koraki in širitev projekta
V začetni fazi bodo projekt pilotno izvajali v Slovenski vojski, s čimer bodo preverili zasnovo modela v širšem nacionalnem kontekstu. Ministrica Čalušić in obrambni minister Borut Sajovic sta podpisala sporazum o sodelovanju. Načrtujejo širitev projekta na vrtce, šole, bolnišnice, domove starejših ter postopno na celotno državo.
Potreba po večji stabilnosti prehranskih verig
Na okrogli mizi, ki je bila del dogodka, so strokovnjaki poudarili, da v Sloveniji trenutno trdno delujeta le dve prehranski verigi – mleko in perutninsko meso. Anita Jakuš iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je opozorila, da je potrebno graditi posamezne prehranske verige, saj se ostale pogosto lomijo. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je dodal, da je pomembno krepiti povezave s stebrnimi živilskimi podjetji za odkup slovenskih lokalnih kmetijskih surovin.
Uspešna praksa v Mestni občini Kranj
Župan Mestne občine Kranj, Matjaž Rakovec, je kot primer dobre prakse navedel centralno javno naročanje, ki omogoča več kot 50-odstotni delež lokalne hrane v devetih javnih zavodih. “Glavni problem je logistika, pri čemer bi morale zadruge prevzeti večjo vlogo,” je poudaril Rakovec.
Celovit pristop k prehranskemu sistemu
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, Maša Žagar, je izpostavila, da projekt temelji na celoviti obravnavi prehranskega sistema. “Ne vlagamo več samo v posamezne stebre verige, ampak želimo zgraditi celovito verigo,” je dejala. Cilj je v dveh letih vzpostaviti sistem, ki bo sposoben prevzeti javno naročanje v vseh javnih zavodih.
Spletno uredništvo
