Za prevoznike 38 milijonov evrov, za kmetijstvo bistveno manj: Poslanci danes odločajo o državni pomoči

Državni zbor bo danes na izredni seji odločal o spremembah zakona, ki predvideva pomoč kmetom, gozdarjem in cestnim prevoznikom zaradi visokih cen goriv. Predlog prinaša pomembne spremembe predvsem za prevozniška podjetja, ki bi lahko subvencije uveljavljala tudi za dizelsko gorivo, kupljeno v drugih državah Evropske unije. Ocenjena vrednost pomoči za cestni promet se povečuje z 29 na 38 milijonov evrov, medtem ko je za širši kmetijski sektor v prvotni shemi predvidenih približno dva milijona evrov. Predlog je že sprožil razpravo o različnih merilih za upravičence in o tem, ali je primerno denar, namenjen zelenemu prehodu, uporabljati za subvencioniranje fosilnih goriv.

Poslanci bodo danes, 12. novembra, ob 11. uri na izredni seji obravnavali novelo zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Gre za spremembe zakonodaje, ki jo je državni zbor sprejel septembra, njihov namen pa je omogočiti učinkovitejše izvajanje pomoči podjetjem in drugim upravičencem, ki jih je prizadela rast cen energentov.

Vlada je spremembe pripravila predvsem zaradi usklajevanja z zahtevami Evropske komisije. Brez ustrezne evropske odobritve namreč ni mogoče začeti izvajati vseh predvidenih shem državne pomoči. Zato sprejetje zakona samo po sebi še ne pomeni, da bodo sredstva upravičencem takoj na voljo.

Predlog je v torek že obravnaval odbor državnega zbora za infrastrukturo in energetiko, ki ga je podprl brez glasu proti. Za je glasovalo 11 od 14 navzočih članov odbora, trije so se vzdržali.

Prevoznikom tudi do 20 centov pomoči na liter dizelskega goriva

Ena najpomembnejših sprememb se nanaša na cestne prevoznike. Ti bi lahko po novem pomoč uveljavljali tudi za upravičene nakupe dizelskega goriva v drugih državah članicah Evropske unije. Doslej je bila ureditev glede kraja nakupa omejena, kar je predstavljalo težavo predvsem za podjetja, ki opravljajo mednarodne prevoze.

Slovenski avtoprevozniki namreč velik del svojih poti opravijo zunaj države, kjer morajo pogosto tudi točiti gorivo. Omejevanje pomoči zgolj na domače nakupe bi zato lahko pomenilo, da del dejanskih stroškov njihove dejavnosti pri izračunu subvencij ne bi bil upoštevan.

Po predlagani noveli bi pomoč pokrivala do 70 odstotkov upravičenih dodatnih stroškov goriva, vendar največ 20 centov na liter. To ne pomeni, da bo vsak prevoznik samodejno prejel 20 centov za vsak kupljeni liter, saj bo dejanski znesek odvisen od izračuna upravičenih stroškov in izpolnjevanja pogojev.

Ocenjena vrednost pomoči za cestno prevozništvo se s predlaganimi spremembami povečuje z 29 na 38 milijonov evrov. Ukrep je predviden za obdobje od začetka junija do konca letošnjega leta.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin je na parlamentarnem odboru pojasnil, da so bile z Evropsko komisijo usklajene tri ključne spremembe: nova metodologija izračuna pomoči, odprava teritorialne omejitve pri nakupu dizelskega goriva in drugačna ureditev pomoči za prevoze za lastne potrebe.

Za pnevmatike pet milijonov, za širši kmetijski sektor približno dva milijona

Že septembra sprejeti zakon je poleg subvencioniranja goriva za cestne prevoznike predvidel tudi pet milijonov evrov za sofinanciranje nakupa pnevmatik. Za pomoč širšemu kmetijskemu sektorju, ki vključuje tudi nekatere dejavnosti, povezane z gozdarstvom in ribištvom, pa je bilo predvidenih približno dva milijona evrov.

Pri kmetijstvu in gozdarstvu novela prinaša predvsem natančnejšo opredelitev pogojev za pridobitev pomoči. Ureja obračun porabe goriva pri vlogah, ki zajemajo večmesečno obdobje, in preprečuje dvojno uveljavljanje subvencij za ekstra lahko kurilno olje ter dizelsko gorivo.

Predvideno je tudi elektronsko vlaganje vlog, upravičencem s področja kmetijstva pa naj bi olajšali zastopanje pri oddaji zahtevkov. Namen teh sprememb je po navedbah ministrstva poenostaviti administrativne postopke in omogočiti učinkovitejše izvajanje ukrepov.

Evropska komisija je v prvem koraku že odobrila 500.000 evrov pomoči podjetjem v kmetijstvu, ribištvu in marikulturi zaradi visokih cen kurilnega olja oziroma goriva za kmetijsko dejavnost. Za izvajanje drugih delov sheme pa so potrebne nadaljnje odločitve.

Razlika med predvidenimi sredstvi za cestni promet in širši kmetijski sektor je ob parlamentarni obravnavi odprla tudi vprašanje, kako so posamezni ukrepi oblikovani in katere stroške posameznih dejavnosti dejansko pokrivajo. Zgolj primerjava skupnih zneskov sicer še ne pokaže, kolikšen delež povečanih stroškov bo pomoč nadomestila posameznim upravičencem.

Zakaj različna merila za kmete in prevoznike?

Na torkovi seji parlamentarnega odbora sta Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice opozorila na različni izhodišči pri izračunavanju pomoči za kmetijstvo in cestne prevoznike.

Pri prevoznikih se namreč izhodiščna zgodovinska cena goriva navezuje na predkrizno stanje 24. februarja, medtem ko je za kmetijstvo kot izhodišče določen 30. junij 2026. Takšna razlika lahko vpliva na izračun dodatnih stroškov, ki so podlaga za določitev višine subvencije.

Poslanca sta zato opozorila na vprašanje enake obravnave obeh dejavnosti. Če se pomoč izračunava glede na različni zgodovinski obdobji, je lahko tudi ugotovljena podražitev goriva različna, čeprav so se z višjimi stroški soočali tako kmetje kot prevozniki.

Državni sekretar Damijan Jaklin je očitke o dvojnih merilih zavrnil. Skupaj z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Andrejem Hafnerjem je pojasnil, da je razlog za različna datuma v predhodno že uspešno priglašeni shemi pomoči de minimis za kmetijstvo pri Evropski komisiji.

Po pojasnilih predstavnikov vlade torej ne gre za namerno različno obravnavanje upravičencev, temveč za posledico različnih pravnih podlag in postopkov odobravanja državnih pomoči.

Vprašanje, ki ostaja pomembno za upravičence, pa je predvsem, kako se bodo takšne razlike pokazale pri končnih izračunih in koliko dodatnih stroškov bodo lahko dejansko pokrili s prejetimi sredstvi.

Denar za zeleni prehod bo namenjen subvencijam za fosilna goriva

Posebno razpravo je sprožilo tudi financiranje ukrepov. Sredstva bo namreč zagotovila družba Borzen, ki med drugim izvaja programe in razpise za spodbujanje zelenih naložb ter energetskega prehoda.

Poslanec Levice Vladimir Šega je opozoril, da se denar, povezan s spodbujanjem zelenega prehoda, zdaj namenja subvencioniranju fosilnih goriv. Po njegovem mnenju je takšna usmeritev vprašljiva, saj se z javnimi sredstvi podpira poraba energentov, katerih zmanjševanje je sicer eden od ciljev energetske in podnebne politike.

Na drugi strani predlagatelji zakona poudarjajo potrebo po zaščiti prehranske in prometne oskrbe. Višje cene goriv neposredno povečujejo stroške cestnega prevoza in kmetijske proizvodnje, kar lahko vpliva tudi na stroške dobave blaga in pridelave hrane.

Razprava tako presega vprašanje posameznih subvencij. Odpira širše vprašanje, kako naj država v obdobjih energetske draginje usklajuje kratkoročno pomoč gospodarstvu z dolgoročnimi cilji zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv.

Pri tem je pomembno tudi, da subvencije za gorivo in pnevmatike niso neposredno primerljive z naložbenimi spodbudami za energetsko učinkovitost. Prve zmanjšujejo tekoče stroške poslovanja, druge pa so namenjene dolgoročnim spremembam proizvodnje in porabe energije.

Predlog podprli tudi v opoziciji

Kljub pomislekom posameznih poslancev je predlog novele na parlamentarnem odboru dobil široko podporo. Za je glasovalo 11 od 14 navzočih članov, nihče ni glasoval proti.

Podporo so izrazili tudi nekateri opozicijski poslanci. Bojan Podkrajšek iz SDS je ocenil, da bodo predlagani ukrepi vsaj nekoliko pomagali kmetijstvu in gospodarstvu, ki sta letos zaradi naravnih razmer in energetske draginje utrpela dodatne stroške. Skupaj s poslanskim kolegom Zvonkom Černačem je pozdravil odziv vlade pri pripravi pomoči.

Klemen Boštjančič je poudaril, da morajo upravičenci sredstva dobiti čim prej, zato postopka sprejemanja novele ne bodo ovirali. Ob tem pa je opozoril na vprašanja, povezana z različnimi merili za posamezne skupine upravičencev.

Podpora zakonskim spremembam tako še ne pomeni, da so vsi pomisleki glede njihove vsebine odpravljeni. Poslanci so ob obravnavi izpostavili tako potrebo po hitrem izvajanju pomoči kot vprašanja o pravičnosti izračunov in virih financiranja.

Kdaj bi lahko prevozniki in kmetje dobili pomoč?

Za upravičence je najpomembnejše vprašanje, kdaj bodo lahko dejansko oddali vloge in prejeli sredstva. Po pojasnilih državnega sekretarja Jaklina mora državni zbor najprej sprejeti predlagano novelo, nato pa je potrebna še uradna odločitev Evropske komisije.

Na ministrstvu pričakujejo, da bi lahko odločitev Bruslja prejeli do 20. novembra. Če bo pozitivna, bi lahko družba Borzen že naslednji delovni dan objavila razpis in začela izvajati postopke za dodeljevanje pomoči.

To pomeni, da bi se lahko postopki za pridobivanje sredstev začeli že v drugi polovici novembra. Datum dejanskih izplačil pa bo odvisen od objave razpisov, oddaje vlog, njihove obravnave in izpolnjevanja predpisanih pogojev.

Ker se ukrep za cestne prevoznike nanaša na obdobje od začetka junija do konca leta, bo za podjetja pomembno tudi ustrezno evidentiranje upravičenih nakupov goriva. Posebej pri mednarodnih prevozih bo treba upoštevati dokazila o nakupih v drugih državah članicah Evropske unije.

Današnja izredna seja bo tako pomemben korak pri vzpostavitvi pomoči zaradi visokih cen goriv. Za prevoznike predlog prinaša višjo ocenjeno vrednost sredstev in možnost uveljavljanja nakupov goriva v tujini, za kmetijski sektor pa predvsem spremembe pogojev in postopkov. Končna odločitev o začetku izvajanja večjega dela pomoči bo kljub morebitni potrditvi zakona še vedno odvisna od Evropske komisije.

Spletno uredništvo