Iz lokalnih medijev

Skozi Koper skoraj milijon avtomobilov, drugi tir pa odpira novo poglavje: Bo Slovenija postala logistična velesila?

Slovenija ima zaradi svoje lege ob severnem Jadranu priložnost, ki je številne evropske države nimajo. Luka Koper je postala eno najpomembnejših pristanišč za povezovanje Azije s srednjo Evropo, lani pa je pretovorila rekordnih 1,27 milijona kontejnerskih enot in skoraj 915.000 avtomobilov. Z drugim tirom med Divačo in Koprom naj bi se zmogljivost železniške povezave več kot podvojila. Toda velike številke in milijardne infrastrukturne naložbe odpirajo pomembno vprašanje: bo Slovenija zgolj koridor za prevoz tujega blaga ali bo znala iz svojega položaja ustvariti nova delovna mesta, večjo dodano vrednost in dolgoročne gospodarske koristi?

Na zemljevidu evropskih trgovinskih poti ima Slovenija izjemno ugoden položaj. Leži na stičišču Jadranskega morja, alpskega prostora in prometnih koridorjev, ki povezujejo zahodno, vzhodno in srednjo Evropo. Prav zato je koprsko pristanišče za številna podjetja iz Avstrije, Madžarske, Slovaške in drugih srednjeevropskih držav pomembna povezava s svetovnimi trgi.

Blago, ki z ladjami pripluje iz Azije, lahko prek Kopra nadaljuje pot proti evropski notranjosti. Za podjetja je to lahko krajša in gospodarsko zanimiva alternativa severnoevropskim pristaniščem, kot sta Rotterdam in Hamburg. Toda pri izbiri logistične poti ne odločajo samo kilometri, temveč tudi hitrost pretovora, zanesljivost železniških povezav, stroški in predvidljivost dobave.

O prihodnosti slovenskega logističnega sistema sta v oddaji Svet na Kanalu A spregovorila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. V ospredju so bili razvoj pristanišča, drugi tir, konkurenca sosednjih pristanišč in gospodarske priložnosti, ki jih Sloveniji prinašajo spremembe svetovnih trgovinskih tokov.

Luka Koper med najpomembnejšimi avtomobilskimi pristanišči v Evropi

Podatki o lanskem poslovanju koprskega pristanišča kažejo, kako pomembno vlogo je Luka Koper že pridobila v mednarodnem prometu. Leta 2025 so v pristanišču pretovorili 914.817 avtomobilov, kar je tri odstotke več kot leto prej. S tem je Koper po podatkih letnega poročila Luke Koper postal največje pristanišče za pretovor avtomobilov v Sredozemlju.

Predsednica uprave Nevenka Kržan je letos izpostavila tudi četrto mesto koprskega pristanišča med evropskimi pristanišči za pretovor avtomobilov. Takšna uvrstitev potrjuje, da se je Koper razvil v pomembno logistično vozlišče avtomobilske industrije, katere dobavne verige se v zadnjih letih močno spreminjajo.

K povečanju pretovora je prispeval predvsem večji uvoz vozil kitajskih proizvajalcev. Kitajska avtomobilska industrija, zlasti na področju električnih in hibridnih vozil, vse odločneje vstopa na evropski trg. Za pristanišča, ki lahko zagotovijo dovolj prostora, učinkovito pretovarjanje in dobre povezave z zaledjem, to pomeni nove poslovne priložnosti.

Vendar velik obseg pretovora pomeni tudi večje zahteve za infrastrukturo. Avtomobile je treba po prihodu z ladij skladiščiti, pripraviti za nadaljnji transport in jih čim hitreje odpeljati do končnih trgov. Če povezave s pristaniščem ne delujejo dovolj učinkovito, se lahko prednosti dobre geografske lege hitro zmanjšajo.

Rekordnih 1,27 milijona kontejnerskih enot

Luka Koper je lani dosegla rekord tudi pri kontejnerskem prometu. Pretovorila je približno 1,27 milijona kontejnerskih enot TEU, skupni ladijski pretovor pa je znašal približno 23 milijonov ton.

Kontejnerski promet je posebej pomemben za povezovanje Slovenije s svetovnimi dobavnimi verigami. V zabojnikih se prevažajo najrazličnejši izdelki, od industrijskih komponent in elektronske opreme do tekstila, gospodinjskih izdelkov in drugega blaga.

Za številna srednjeevropska podjetja je Koper ena od vstopnih točk za blago, ki prihaja iz Azije. Vendar pristanišče ni edino, ki želi pridobiti večji delež tega prometa. V neposredni bližini se razvijajo tudi Trst, Reka in druga jadranska pristanišča, ki vlagajo v svoje zmogljivosti in povezave z evropskim zaledjem.

Prav konkurenca pomeni, da Slovenija ne more računati zgolj na svojo geografsko prednost. Če želi ohraniti in povečati svoj delež mednarodnega pretovora, mora zagotoviti zanesljive povezave, dovolj logističnih površin in učinkovite postopke, ki podjetjem omogočajo hitro obdelavo blaga.

Drugi tir naj bi zmogljivost povečal z 98 na 212 vlakov dnevno

Ena najpomembnejših infrastrukturnih naložb za prihodnost Luke Koper je nova železniška povezava med Divačo in Koprom. Drugi tir naj bi bistveno izboljšal zmogljivost in zanesljivost transporta med pristaniščem in slovenskim železniškim omrežjem.

Po podatkih vlade se bo prepustna zmogljivost železniškega odseka povečala s približno 98 na 212 vlakov dnevno. Ob morebitni izgradnji dodatnega vzporednega tira bi se lahko zmogljivost povečala na 252 vlakov dnevno.

Pri teh številkah je pomembna razlika: gre za predvideno infrastrukturno zmogljivost, ne za napoved, da bo po progi dejansko vsak dan vozilo toliko vlakov. Resnični obseg prometa bo odvisen od povpraševanja, organizacije železniških prevozov, zmogljivosti drugih delov omrežja in razvoja pristanišča.

Nova povezava bo krajša in sodobnejša od obstoječe proge. Njen pomen ni samo v možnosti prevoza večjega števila vlakov, temveč tudi v večji zanesljivosti povezave, ki je za mednarodne logistične operaterje ključnega pomena.

Podjetja namreč ne potrebujejo zgolj hitrega transporta. Pomembno je, da lahko predvidijo, kdaj bo blago prispelo do skladišča, proizvodnega obrata ali končnega kupca. Nepredvidljive zamude lahko povzročijo dodatne stroške, zato je zanesljivost prometnih povezav pomemben del konkurenčnosti.

Več tovora na železnici bi lahko razbremenilo ceste

Povečanje železniških zmogljivosti je pomembno tudi z vidika prometne obremenitve Slovenije. Tovorni promet je na številnih avtocestnih odsekih že danes zelo intenziven, še posebej na povezavah med Primorsko in notranjostjo države.

Če bo mogoče večji delež tovora preusmeriti na železnico, bi to lahko zmanjšalo potrebo po dodatnih cestnih prevozih. Takšen razvoj bi lahko prispeval k manjši obremenitvi avtocest, zmanjšanju izpustov in učinkovitejšemu prevozu velikih količin blaga.

Toda sam drugi tir tega ne bo zagotovil. Za uspešno preusmerjanje tovora je potrebna posodobitev celotnega železniškega omrežja, saj lahko ozka grla na drugih odsekih omejijo učinke nove povezave.

Slovenija ima približno 900 kilometrov enotirnih železniških prog. To pomeni, da je na številnih odsekih zmogljivost omejena, posamezne motnje pa lahko vplivajo na promet širšega dela omrežja.

Če želi država izkoristiti potencial drugega tira, bo morala vlagati tudi v povezave proti Ljubljani, Mariboru in severovzhodni Sloveniji ter v mednarodne železniške koridorje, ki vodijo proti Avstriji, Madžarski in drugim evropskim trgom.

Trst in Reka ne čakata na slovenske odločitve

Razvoj Luke Koper poteka v okolju vse ostrejše konkurence med severnojadranskimi pristanišči. Trst, Reka in Koper imajo podobno geografsko prednost, saj omogočajo dostop do srednjeevropskih trgov prek Jadranskega morja.

Na konferenci Platforme Business o logistiki je Ivić Vodopija, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri ladjarski skupini A. P. Moller Maersk, opozoril, da povpraševanje po logističnih zmogljivostih severnega Jadrana narašča hitreje od razvoja infrastrukture.

Maersk je v Kopru prisoten že več kot četrt stoletja, vendar je podjetje sodelovalo tudi pri razvoju projekta Rijeka Gateway na Hrvaškem. Eden od razlogov za širitev zmogljivosti v regiji so bile prav omejitve pristaniške in železniške infrastrukture.

Takšna konkurenca pomeni, da se lahko mednarodni ladjarji in logistična podjetja odločajo med več pristanišči. Če eno od njih ne zagotavlja dovolj zmogljivosti ali zanesljivih povezav, lahko del tovora preusmerijo drugam.

Za Slovenijo je zato pomembno, da razvoj pristanišča in železniških povezav poteka usklajeno. Samo širitev pretovornih zmogljivosti ne zadostuje, če blaga ni mogoče dovolj hitro odpeljati v notranjost Evrope.

Slovensko blago se že danes pretovarja tudi prek Gradca

Pomemben vidik slovenske logistike je tudi dejstvo, da del tovora, ki izvira iz Slovenije, potuje prek logističnih vozlišč v sosednjih državah.

Wolfgang Schrammel, vodja poslovnega razvoja na področju letalskega tovora na Letališču Gradec, je na omenjeni konferenci opozoril, da se del slovenskega blaga zbira in združuje v Gradcu, od koder nadaljuje pot proti večjim evropskim logističnim vozliščem.

To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj mednarodna logistika temelji na povezovanju različnih prometnih poti. Vendar takšen primer kaže, da Slovenija kljub ugodni legi nima nujno vseh zmogljivosti, potrebnih za opravljanje logističnih storitev z višjo dodano vrednostjo.

Razlika med državo, skozi katero blago zgolj potuje, in državo, ki je pomembno logistično središče, je prav v storitvah, ki jih podjetja opravijo na njenem ozemlju.

Skladiščenje, distribucija, pakiranje, priprava izdelkov za posamezne trge, carinske storitve in tehnološka podpora lahko ustvarjajo dodatna delovna mesta ter večje prihodke. Če se te dejavnosti izvajajo drugje, del potencialne gospodarske vrednosti ostane zunaj Slovenije.

Kaj bodo imeli od razvoja Luke Koper prebivalci?

Vprašanje koristi za državljane je bilo eno osrednjih v pogovoru Nevenke Kržan in Dušana Mesa v oddaji Svet na Kanalu A.

Velik obseg pretovora lahko pomeni več poslovnih priložnosti za slovenska podjetja. Poleg neposredno zaposlenih v pristanišču in na železnicah so z logističnimi dejavnostmi povezani špediterji, skladiščniki, prevozniki, vzdrževalci, tehnološka podjetja in številni dobavitelji.

Uspešen razvoj logističnega sistema lahko poveča gospodarsko aktivnost in davčne prihodke, vendar so dejanske koristi odvisne od tega, koliko storitev in dejavnosti se izvaja v Sloveniji. Če večina blaga samo prečka državo, je gospodarski učinek drugačen, kot če se ob prometnih koridorjih razvijajo tudi distribucijski centri in druge dejavnosti.

Za prebivalce je pomemben tudi vpliv na promet in okolje. Večji obseg mednarodne trgovine lahko pomeni več tovora, vendar mora država zagotoviti, da rast ne povzroča nesorazmernih dodatnih obremenitev za lokalne skupnosti.

Posebej občutljivo je to vprašanje na Obali in ob glavnih prometnih koridorjih, kjer se gospodarski razvoj prepleta z vsakdanjim življenjem prebivalcev, turizmom in varovanjem okolja.

Do leta 2035 bi morala Slovenija povezati celoten logistični sistem

Dolgoročna priložnost Slovenije ni zgolj v širitvi Luke Koper ali gradnji posameznih železniških odsekov. Pomembno je, da pristanišče, železnice, cestni prevozniki, skladišča in distribucijska podjetja delujejo kot povezan sistem.

Do leta 2035 bi lahko država svojo geografsko lego še bolje izkoristila z razvojem logističnih centrov, posodobitvijo železniških koridorjev, digitalizacijo postopkov in privabljanjem podjetij, ki v Sloveniji ustvarjajo dodatno gospodarsko vrednost.

Pri tem bo treba upoštevati tudi potrebe potniškega prometa. Slovensko železniško omrežje namreč ni namenjeno samo prevozu tovora, temveč tudi vsakodnevnim potovanjem ljudi. Povečevanje tovornega prometa zato zahteva načrtovanje, ki ne bo poslabšalo zanesljivosti potniških povezav.

Generalni direktor družbe SŽ-Potniški promet Miha Butara je na logistični konferenci poudaril, da bi morala železnica postati hrbtenica javnega potniškega prometa. Po njegovem je treba izboljšati zmogljivosti in zanesljivost omrežja, saj lahko posamezne motnje na enotirnih progah povzročijo večje težave.

Tudi Miha Tavčar, glavni izvršni direktor Nomaga, je opozoril na pomen povezovanja različnih oblik javnega prevoza. Na najbolj obremenjenih poteh bi bilo po njegovi oceni smiselno zagotoviti pogostejše povezave, dolgoročno pa različne oblike mobilnosti povezati v enoten sistem.

Slovenija ima priložnost, toda konkurenca ne bo čakala

Koprsko pristanišče je že danes pomemben člen evropskih dobavnih verig, rekordni pretovor avtomobilov in kontejnerjev pa potrjuje njegov gospodarski pomen. Z drugim tirom se odpirajo dodatne možnosti za povečanje prometa in izboljšanje povezav s srednjo Evropo.

Toda uspeh ni samoumeven. Trst, Reka in druga evropska pristanišča prav tako vlagajo v infrastrukturo, mednarodna podjetja pa bodo svoje odločitve sprejemala predvsem na podlagi stroškov, zmogljivosti in zanesljivosti transporta.

Slovenija bo zato morala poleg železniških in pristaniških zmogljivosti razvijati tudi logistične storitve, skladišča, distribucijske centre in sodobne prometne povezave. Le tako lahko povečan pretovor pomeni tudi večjo gospodarsko korist za državo.

Ključno vprašanje prihodnjih let ni samo, koliko milijonov ton blaga bo potovalo skozi Koper, temveč koliko delovnih mest, prihodkov in nove gospodarske dejavnosti bo zaradi tega nastalo v Sloveniji. Prav od tega bo odvisno, ali bo država ostala predvsem tranzitna pot ali se bo razvila v eno pomembnejših logističnih središč srednje Evrope.

 

Spletno uredništvo Naša Primorska

Povezane objave

Back to top button