PolitikaSlovenija

Šest ustavnih obtožb zoper predsednika vlade in odgovori nanje!

“Vse od nastanka 14. vlade RS smo v SDS spodbujali dialog ter ponujali sodelovanje vsem političnim strankam, saj je le vključujoča politika tista, ki prinaša največ uspehov,” so zapisali v stranki SDS.

Odziv vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca

Institut ustavne obtožbe zoper predsednika republike je zagotovljen v 109. členu Ustave Republike Slovenije, ta isti člen pa se lahko smiselno uporabi za ustavne obtožbe zoper predsednika vlade in ustavne obtožbe zoper poslance. Takšna ustavna obtožba mora biti utemeljena z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, ki jih obtožena oseba stori pri opravljanju svoje funkcije, očitano protipravno dejanje pa mora imeti velik pomen in težo. Ni pa ustavna obtožba orodje za destabilizacijo vlade, boj za oblasti in ustvarjanje politične krize, kar je v konkretnem primeru edini namen strank leve opozicije.

Obtožbe, kot so jih v izjavah za medije predstavili v strankah leve opozicije, nimajo dejanske teže in niso podprte z argumenti. Odločili smo se, da kljub temu podamo nekaj pojasnil, saj čutimo odgovornost, da so državljani in državljanke obveščeni in niso podvrženi lažnim novicam. Pojasnila je podal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.

  1. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša ni zagotovil zadostnega števila cepiv.

PojasniloPodatki o precepljenosti kažejo, da je Slovenija nad EU povprečjem in med najuspešnejšimi državami na svetu po odstotku precepljenega prebivalstva. Tak rezultat smo dosegli kljub temu, da je nekdanji minister za zdravstvo Tomaž Gantar na podlagi mnenja svetovalne skupine za cepljenje naročal predvsem AstraZeneco, ki je bila sprva predstavljena kot najhitrejša in najcenejša, a sedaj dobavlja zgolj 1/4 pogodbenih količin.

Po odstopu ministra Gantarja in Janševem začasnemu prevzemu Ministrstva za zdravje smo si dodatno izborili še skoraj 1.5 mio doz cepiv Biontech/Pfizer, kar nam omogoča sedanji nadpovprečni tempo cepljenja. In, kar je najpomembnejše: dodatna cepiva, ki jih je v prvi vrsti zagotavljal prav predsednik vlade Janez Janša, bodo omogočila zadostno precepljenost odraslega prebivalstva za učinkovito zaustavitev večine epidemičnega vala do začetka poletja. 

2. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša uničuje Slovensko tiskovno agencijo (STA) z zaustavitvijo njenega financiranja.

Pojasnilo: Kot so na Vladi RS in UKOM že večkrat poudarili, spoštujejo dogovor, ki je bil sklejen med UKOM in STA. Iz sporočila za javnost, ki ga je UKOM objavil 24. 2. 2021, lahko med drugim preberemo:

»Urad vlade za komuniciranje (UKOM) je dne 27. 1. 2021 izpolnil vse obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA) v skladu s pogodbo za opravljanje javne službe. Ne glede na izpolnitev vseh obveznosti iz pogodbe, ki jo je sicer podpisala nekdanja direktorica UKOM-a in sedanji direktor STA Bojan Veselinovič, pa slednji vse do danes ni poslal zahtevanih dokumentov, ki bi jih moral v skladu s podpisanimi obveznostmi iz pogodbe.«

V poslanski skupini SDS podpiramo zahtevo UKOM-a po transparentnem delovanju STA. Predsednik vlade Janez Janša ravna v skladu z vsemi zakoni in drugimi pravnimi akti, kar velja tudi za direktorja UKOM-a mag. Uroš Urbanijo.

Odzive UKOM o konkretni situaciji, ki jih v PS SDS popolnoma podpiramo, si lahko preberete na spodnjih povezavah:

– https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/

– https://www.gov.si/novice/2021-01-29-sporocilo-za-javnost-glede-pogodbe-med-uradom-za-komuniciranje-in-sta/

3. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša pritiska na tožilstvo in ne želi imenovati državnih tožilcev ter seznaniti z izborom kandidatov za evropska delegirana tožilca.

Pojasnilo: Vlada RS in njen predsednik nista posegala v delovanje tožilstva, niti nista v DZ pošiljala predlogov zakonov, ki bi posegali v neodvisnost delovanja sodne veje oblasti. V obravnavi smo imeli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, kjer gre za prilagoditev evropskim normativom.

Normativne spremembe in dopolnitve v tem zakonu so bile potrebne z vidika nemotenega delovanja Evropskega javnega tožilstva, ki preko dveh evropskih delegiranih tožilcev v Republiki Sloveniji preiskuje in preganja kazniva dejanja iz pristojnosti EJT, in predstavljajo potrebno prilagoditev veljavnega zakona v zvezi z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) in Sklepom kolegija Evropskega javnega tožilstva z dne 29. septembra 2020 o določitvi pravil o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev.

Kar se tiče ravni znanja delovnega jezika EJT zakon sledi sklepu kolegija EJT z dne 30. 9. 2020, v katerem je kot delovni jezik EJT za operativne in upravne dejavnosti določil angleščino. Pri tem se tako za evropskega kot evropskega delegiranega tožilca zahteva raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, kar pomeni raven, pri kateri zna oseba učinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik za strokovne, učne in družabne namene ter se je sposobna jasno, strukturirano in podrobno izražati.

Glede na to, da bodo evropski delegirani tožilci zadolženi za nadzor s področja namenske porabe evropskih sredstev, je jasno, da je odlično znanje angleščine osnovni pogoj za njihovo nemoteno in učinkovito delo. Spomnimo, da je Odbor za pravosodje 10. marca 2021 podprl predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki določa pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev in potrebno raven znanja angleščine.

4. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša je odgovoren za protiustavno prepoved referenduma o investicijah v Slovensko vojsko in kršitve sklepa Ustavnega sodišča.

Pojasnilo: V skladu s prvo alinejo 90. člena Ustave Republike Slovenije zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati »o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.«

Investicije v Slovensko vojsko so investicije v obrambo države in njene varnosti. Povečanju investicij v Slovensko vojsko smo se prav tako zavezali s podpisom mednarodne pogodbe in vstopov v zvezo NATO. Predhodne vlade pogodbenih obveznosti z zvezo NATO niso izpolnjevale, naša vlada pa mednarodne zaveze jemlje resno, s spoštovanjem in odgovornostjo.

Opozorimo naj še, da je stanje v Slovenski vojski v zadnjih 10 letih povsem neprimerno. Naša vojska ni pripravljena na spopad, pa tudi v mirnih časih je le pogojno operativna. V SDS spoštujemo naše vojake in vojakinje, spoštujemo njihovo odločitev za služenje domovini in zagotovili bomo, da bodo ustrezno opremljeni, da se bodo ob opravljanju svoje službe počutili varni in podprti. Ne bomo in ne moremo pristati na dodatne reze v proračun za vojsko, kot jih predlagajo v levi opoziciji. Varnost je eden od stebrov vsake države in v SDS menimo, da je za dobrobit vseh državljanov in državljank nujno potrebno investirati v razvoj in opremljanje slovenske vojske.

5. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša ogroža čisto pitno vodo.

Pojasnilo: V 70.a členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pitne vode. Noben zakonski akt, ki je bil na predlog Vlade RS obravnavan v DZ, te ustavne določbe ne krši. Še več: z Zakonom o vodah, ki ga je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, se zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča. O teh posegih se ne odloča več politično, ampak strokovno. V istem zakonu so zagotovljena tudi dodatna sredstva za področja urejanja vodotokov, kar je ključnega pomena za vsa poplavna območja, na katerih so naravne nesreče zaradi naraslih voda pustile ogromno škodo.

6. obtožba: Predsednik vlade Janez Janša spodbuja nasilje nad ženskami, nestrpnost in sovražni govor.

Pojasnilo: V stranki SDS in poslanski skupini SDS smo vedno zagovarjali pravice žensk. Še več: ravno v PS SDS, katere član je takrat bil tudi Janez Janša, smo bili tisti, ki smo zahtevali podpis Istanbulske konvencije za pravice žensk. Prav tako nismo nikoli, kot tudi ne naš predsednik, spodbujali k nestrpnosti in sovražnemu govoru. V SDS nismo tisti, ki smo v času epidemije pozivali k nasilnim protestom. Nismo tisti, ki bi kadar koli pozivali k nemirom in nespoštovanju ukrepov.

Naši člani so bili večkrat napadeni zaradi svojega političnega prepričanja. Celo na javni RTV, ki bi morala nepristransko poročati in spoštovati enakopravnost vseh ljudi, so se pojavili z napisi »smrt janšizmu«. Naši člani in naša stranka se soočamo z diskriminacijo in nalepkami »vstop SDS prepovedan«.

Očitek, da je naš predsednik, gospod Janez Janša, tisti, ki spodbuja k nasilju, nestrpnosti in sovražnemu govoru, je absurden.

V poslanski skupini SDS smo mnenja, da tokrat leva opozicija poskuša v svojem boju za oblast izrabiti institut ustavne obtožbe. To dejanje obsojamo. V teh težkih časih, ko so vse naše moči in moči Vlade usmerjene v reševanje epidemiološke krize, pa še enkrat pozivamo vse opozicijske stranke k sodelovanju, dialogu in iskanju najboljših rešitev za Slovenijo in njene državljane ter državljanke. Je v odgovoru zapisal vodja poslanske skupina SDS Danijel Krivec.

Absurden pa ni le očitek da Janša spodbuja k nasilju, ampak je absurd sama ustavna obtožba.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Back to top button