Rekordni dobički, rast plač in socialni dialog: Ali slovenski model deluje?
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dveh letih doseglo rezultate, ki jih številni analitiki označujejo kot nadpovprečne v primerjavi z večino držav evrskega območja. Podjetja so beležila rekordne prihodke in dobičke, ob tem pa so se zvišale tudi povprečne in minimalne plače. Takšna kombinacija – visoka dobičkonosnost podjetij in hkratna rast dohodkov zaposlenih – v obdobju energetske krize in inflacijskih pritiskov ni samoumevna.
Po podatkih Banke Slovenije je skupni neto dobiček podjetij leta 2023 znašal 6,7 milijarde evrov, po ocenah za leto 2024 pa približno 7,5 milijarde evrov. Gre za zgodovinsko visoke ravni, dosežene v času, ko so se številna evropska gospodarstva soočala z ohlajanjem rasti in upadom industrijske proizvodnje.
Slovenija v evropskem okviru
Medtem ko so nekatere države evrskega območja beležile stagnacijo ali minimalno rast BDP, je Slovenija ohranila relativno stabilno gospodarsko dinamiko. Stopnja brezposelnosti ostaja med nižjimi v EU, zaposlenost pa na zgodovinsko visokih ravneh.
V več državah EU so se v zadnjih dveh letih dobički podjetij povečevali hitreje kot plače, kar je povzročilo napetosti med sindikati in delodajalci. V Sloveniji je bila rast plač izrazitejša kot v povprečju evrskega območja, minimalna plača pa je bila usklajena nad inflacijo. To pomeni, da so zaposleni vsaj deloma ohranili kupno moč.
Ekonomisti pri tem opozarjajo, da je ključni dejavnik prav institucionalni okvir socialnega dialoga. Redna pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci so omogočila prilagoditve brez večjih pretresov na trgu dela. Model, ki temelji na kompromisih, se je izkazal kot stabilizacijski mehanizem v času negotovosti.
Blaženje energetske krize in podpora gospodarstvu
V času energetske draginje je država uvedla vrsto ukrepov za zaščito podjetij – od regulacij cen energentov do subvencij in likvidnostnih shem. Ti ukrepi so podjetjem omogočili, da so ohranila konkurenčnost tudi ob skokovitem porastu stroškov.
Kritike, da država za gospodarstvo ni storila dovolj, številke o rekordnih dobičkih vsaj deloma relativizirajo. Hkrati so bili sprejeti tudi socialni ukrepi – uskladitve transferjev, energetski dodatki in druge ciljno usmerjene pomoči – ki so blažili učinke draginje na gospodinjstva.
Rast brez večjih socialnih pretresov
Posebnost slovenskega obdobja zadnjih dveh let je ravno v tem, da ni prišlo do izrazitejšega socialnega konflikta med kapitalom in delom. Rast dobičkov in rast plač sta potekali vzporedno, stopnja brezposelnosti pa je ostala nizka.
To seveda ne pomeni, da izzivov ni. Produktivnost v nekaterih panogah zaostaja za povprečjem evrskega območja, podjetja opozarjajo na pomanjkanje kadrov, javne finance pa bodo v prihodnjih letih pod pritiskom staranja prebivalstva. Vprašanje ostaja tudi, ali bo mogoče takšno ravnotežje ohraniti ob morebitnem ohlajanju evropskega gospodarstva.
Kljub tem odprtim vprašanjem pa trenutni kazalniki kažejo, da je mogoče združiti konkurenčno gospodarstvo in razmeroma vključujočo socialno politiko. V evropskem prostoru, kjer se številne države spopadajo z napetostmi med rastjo dobičkov in socialno stabilnostjo, slovenski primer ponuja zanimiv model – takšnega, ki skuša gospodarsko uspešnost povezati z zaščito kupne moči in stabilnim trgom dela.
Ali bo ta model dolgoročno vzdržen, bo pokazal naslednji gospodarski cikel. Za zdaj pa podatki kažejo, da kombinacija makroekonomske stabilnosti, ciljnih spodbud in socialnega dialoga daje merljive rezultate.
Spletno uredništvo
