Prvi poletni vročinski val prinaša temperature do 35 stopinj Celzija

V drugi polovici tega tedna bo Slovenijo zajel prvi vročinski val letošnjega poletja, ki naj bi trajal vsaj do sredine naslednjega tedna. Najvišje temperature so pričakovane med soboto in torkom, ko bodo popoldanske temperature v večjem delu države dosegle med 30 in 35 stopinj Celzija. Na območju Goriške in Vipavske doline pa bi se lahko termometri povzpeli še kakšno stopinjo višje.

Po besedah Agencije za okolje (Arso) bo sprva vročina suha, a se bo od ponedeljka dalje povečala soparnost, kar bo povečalo verjetnost vročinskih neviht. Ta vročinski val bo najbolj izrazit v zahodnem delu Evrope.

Kako se zaščititi pred vročino: Hladni prostori, omejitev aktivnosti in hidracija

Visoke temperature lahko negativno vplivajo na zdravje, zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal smernice, kako ravnati v vročih dneh. S pravilnim ravnanjem lahko omilimo ali celo preprečimo škodljive učinke vročine. Priporočljivo je, da vsak posameznik prilagodi svoje dnevne aktivnosti tako, da upošteva čim več priporočil. Pomembno je, da ostanemo v hladnih prostorih in preprečimo vdor toplega zraka, kar lahko dosežemo z zatemnitvijo oken z materiali, ki odbijajo sončno svetlobo, kot so polkna, žaluzije ali rolete.

Na ravni skupnosti je smiselno organizirati ukrepe, kot so zagotavljanje zelenih površin s senco in vzpostavitev javno dostopnih klimatiziranih prostorov (knjižnice, telovadnice, šole). To je še posebej pomembno na območjih, kjer so toplotni otoki, in za ranljive prebivalce, kot so otroci, starejši, nosečnice, duševno prizadeti in osebe s kroničnimi boleznimi.

Nevarnosti pregretja telesa

Dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko povzroči različne zdravstvene težave, vključno s pregretjem telesa. Pri NIJZ opozarjajo na nelagodje, poslabšanje obstoječih bolezni, dehidracijo, kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost in omedlevico ter vročinsko kap. Telo se lahko pregreje tako na prostem kot v pregretih notranjih prostorih. Težave preprečujemo z zmanjšanjem obremenitve s toploto in olajšanjem hlajenja telesa. NIJZ priporoča, da pomagamo tudi drugim, saj so nekateri ljudje bolj ogroženi. Posebej opozarjajo, da nikogar ne puščamo v zaprtem parkiranem avtomobilu.

V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo, še svetujejo na NIJZ.

Vročina in hitrejše razmnoževanje bakterij v hrani

Visoke temperature pospešujejo razmnoževanje bakterij v hitro pokvarljivi hrani, kar povečuje tveganje za okužbe ali zastrupitve. NIJZ svetuje preverjanje temperature hladilnika, ki naj ostane na pet stopinj Celzija ali manj. Če temperatura preseže 32 stopinj Celzija, naj bodo živila v nevarnem temperaturnem območju največ eno uro. Če so živila v nevarnem območju več kot dve uri, jih je treba zavreči. Vir bakterij so lahko tudi živali, zato je priporočljivo pokrivanje hrane.

Pred in po rokovanju s surovo hrano je pomembno umivanje rok; če čista voda ni na voljo, naj se uporabijo robčki za enkratno uporabo. NIJZ svetuje, da naj potrošniki pričakujejo s suhimi živili, hlajena in zmrznjena pa pustijo za konec nakupa. Za prevoz hrane je priporočljivo uporabiti izolirane hladilne torbe z ledenimi blazinicami, da živila ostanejo izven nevarnega temperaturnega območja. Poletje prinaša tudi hitrejše zorenje svežega sadja in zelenjave.

Pravilno shranjevanje sadja in zelenjave je ključnega pomena ne le za ohranjanje njihove svežine, ampak tudi za ohranitev njihove hranilne vrednosti. Nepravilni pogoji shranjevanja lahko privedejo do izgube okusa in hranilnih snovi, v nekaterih primerih pa lahko pride do rasti škodljivih bakterij, oziroma gnitja, opozarjajo na NIJZ in svetujejo shranjevanje v hladnem okolju.

Spletno uredništvo