ZDA kljub globalni stiski uničujejo milijone vredno kontracepcijo
Združene države Amerike so se odločile uničiti kontracepcijska sredstva v vrednosti skoraj 8,5 milijona evrov, ki so bila namenjena pomoči revnejšim državam. Ta sredstva so bila skladiščena v belgijskem mestu Geel, kljub številnim prošnjam humanitarnih organizacij in Združenih narodov, da bi jih prerazporedili v regije, kjer so najbolj potrebna. Odločitev, ki je sprožila val kritik, je posledica politike, ki jo zagovarja ameriški predsednik Donald Trump.
Mednarodne nevladne organizacije, kot je MSI Reproductive Choices, so izrazile globoko razočaranje nad ameriško odločitvijo. MSI je ponujala kritje stroškov prepakiranja, carin in distribucije zalog, vendar je ameriška vlada vztrajala pri prodaji po polni tržni ceni. Sarah Shaw iz MSI-ja je izpostavila, da “to nima nič z denarjem, temveč gre za ideološki napad na reproduktivne pravice”.
“Spolnost in reproduktivno zdravje ne smeta biti talca ideoloških ovir,” so sporočili z belgijskega zunanjega ministrstva.
Posledice ameriške politike
Dokumentacija ameriške Agencije za mednarodno pomoč (USAID), ki so jo pridobili novinarji Reutersa, razkriva, da je bil načrt za hitro prerazporeditev zalog pripravljen, da bi se izognili dodatnim stroškom, vendar ni bilo uspešno izvedeno. Belgijske oblasti so prav tako poskušale posredovati, a brez uspeha.
Uničenje zalog kontracepcije, katerih rok trajanja poteče šele med letoma 2027 in 2031, bo stalo dodatnih 136.000 evrov. Po poročanju Reutersa bo postopek trajal vsaj dva tedna, ko bo kontracepcijska sredstva v Francijo prepeljalo več deset tovornjakov, kjer jih bodo uničili v specializirani sežigalnici.
Zakaj uničenje?
Ta odločitev je del t. i. mehiške politike, ki prepoveduje financiranje organizacij, povezanih s splavi. Čeprav kontracepcijska sredstva sama niso neposredno povezana s splavom, se ameriška administracija izogiba tveganju, da bi sredstva končala v rokah organizacij, kot je UNFPA, ki sodelujejo pri splavih.
Humanitarne organizacije in Združeni narodi opozarjajo, da ta politika neposredno vpliva na dostop do osnovnega zdravstvenega varstva, zlasti v revnejših državah.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
