V Prištini so v četrtek pridržali sedem direktorjev zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, ki delujejo v srbskem sistemu na Kosovu. Tožilstvo jih sumi, da so pred bližajočimi se volitvami izvajali pritisk na zaposlene, ki podpirajo politične opcije, različne od Srbske liste. Ta incident je sprožil burne odzive med srbskimi in kosovskimi oblastmi ter še dodatno napetost med Beogradom in Prištino.
Sodišče v Prištini je za sedem direktorjev odredilo enomesečni pripor zaradi suma kršitve svobodnega odločanja volivcev, kar je poročala srbska tiskovna agencija Beta. Ti posamezniki naj bi pritiskali na zaposlene, da podprejo Srbsko listo, namesto stranke Za svobodo, pravico in obstanek, katere vodja je kosovski Srb Nenad Rašić. Rašić, ki je tudi minister za skupnosti in vračanje v vladi premierja Albina Kurtija, je Srbsko listo obtožil izsiljevanja svojih podpornikov, pri čemer naj bi nekateri že prejeli odpovedi.
Reakcije iz Beograda
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je hitro reagiral in na srbski javni radioteleviziji RTS označil aretacije kot “lov na Srbe”, ki ga je po njegovih besedah sprožil Kurti. “Začel je z aretacijami najuglednejših Srbov, direktorjev zdravstvenih domov, zdravstvenih centrov in šol, po nalogu Nenada Rašića,” je izjavil Vučić in dodal, da bo z vso močjo podprl Srbsko listo na prihajajočih volitvah.
Stališče kosovske vlade
Direktor urada srbske vlade za Kosovo, Petar Petković, je v odzivu na dogajanje poudaril, da je namen pripora zmanjšati vpliv srbskih zdravstvenih in šolskih ustanov ter Srbske liste, s čimer naj bi se zastraševalo srbsko prebivalstvo pred volitvami. Petković je opozoril, da se Priština vmešava v srbsko šolstvo in zdravstvo na Kosovu, kar je po njegovem mnenju nedopustno, saj Kurti nima nad njimi nobenih pristojnosti. Srbija je zato v stalni komunikaciji z mednarodnimi predstavniki z zahtevo, da priprte nemudoma izpustijo.
Ozadje politične napetosti
Na Kosovu se 7. junija obetajo predčasne parlamentarne volitve, kjer med srbskimi političnimi subjekti sodelujeta le Srbska lista in Rašićeva stranka. Priština si že dlje časa prizadeva odpraviti vzporedni sistem institucij, ki jih financira Beograd. Doslej je zaprla več srbskih institucij, med tistimi, ki še delujejo, pa so izobraževalne in zdravstvene ustanove, ki jih večinoma nadzira Srbska lista.
Obtožbe in aretacije so še dodatno zaostrile že tako napete odnose med Srbijo in Kosovom. Medtem ko Beograd obtožuje Prištino, da poskuša oslabiti vpliv Srbov na Kosovu, kosovske oblasti vztrajajo, da gre za zaščito demokratičnih procesov in preprečevanje pritiska na volivce. Kako se bodo te napetosti razvijale, bo jasno šele po volitvah.
Spletno uredništvo
