Prelomna sprememba za zdravnike: Konec pogodbenih sodelovanj z zdravniki, samostojnimi podjetniki

Danes se v slovenskem javnem zdravstvu uveljavlja pomembna sprememba, ki bo vplivala na številne zdravstvene delavce. Zdravniki, ki delujejo kot samostojni podjetniki, odslej ne bodo več mogli sklepati pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi. Leto dni po začetku veljave novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je uvedla vlada pod vodstvom Roberta Goloba, se izteka prehodno obdobje, v katerem so javni zavodi še lahko sodelovali s samostojnimi zdravniki.

Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, opozarja, da bi ta omejitev lahko najbolj prizadela manjše zdravstvene zavode, ki so se doslej zanašali na pomoč zdravnikov iz drugih institucij.

Vpliv nove zakonodaje na manjše zdravstvene zavode

Po besedah Bojane Beović bodo manjši zdravstveni zavodi, ki so se doslej zanašali na zdravnike iz drugih zavodov za pomoč v specialističnih ambulantah in dežurni službi, občutili posledice te spremembe.

“Sklepanje pogodb s fizičnimi osebami prinaša drugačne davčne obveznosti, kar pomeni, da se bodo nekateri zdravniki morda odločili, da je plačilo prenizko in bodo delo odpovedali,” je dejala za STA.

To bi pomenilo povečane stroške za občine, ki so v preteklosti te težave reševale z višjimi plačili.

Nezadovoljstvo med zdravniki

Predsednica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Tatjana Jevševar, prav tako priznava, da je ukrep povzročil nekaj nezadovoljstva med zdravniki. Kljub temu je prehod na podjemne pogodbe potekal brez večjih težav.

Jevševarjeva je dodala, da določena skupina zdravnikov na primarni ravni teh pogodb ne želi več podpisovati, saj pričakujejo uveljavitev interventnega zakona za razvoj Slovenije.

Koncesionarji so morali do danes uskladiti svoje dejavnosti z novelo zakona, kar vključuje sporočanje podatkov o odgovornem nosilcu dejavnosti, dejanskemu lastniku in obsegu koncesijske dejavnosti koncedentu.

Čeprav novela ni zahtevala uskladitve z drugimi spremembami, kot je zaposlovanje zgolj lastnih delavcev, Beović opozarja, da bi lahko nekateri koncesionarji, ki so se zanašali na zdravnike iz drugih zavodov, zmanjšali svojo dejavnost.

Izobraževanje za direktorje

Rok za predložitev potrdil o strokovnih znanjih za direktorje javnih zdravstvenih zavodov se je danes iztekel. Ti so morali svetu zavoda dokazati, da imajo ustrezna znanja o organizaciji, vodenju, ekonomiji in poslovanju javnega zavoda.

Združenje zdravstvenih zavodov in zdravniška zbornica sta organizirali izobraževanja, ki se jih zdravniki udeležujejo zaradi njihove pomembnosti.

Ministrstvo za zdravje bi moralo do danes sprejeti številne pravilnike in opraviti določene naloge, vendar so zaradi zahtevnosti vsebine nekateri roki zamujeni. Med drugim še niso sprejeli pravilnika o vrstah zdravstvene dejavnosti in določili mreže javne zdravstvene službe.

Kljub temu so že vnesli zasebne zdravstvene delavce v register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in izdali usklajene koncesijske odločbe.

Možnost sprememb z interventnim zakonom

Prejšnji teden je bil sprejet interventni zakon za razvoj Slovenije, ki lahko spremeni nekatere ključne člene zakona o zdravstveni dejavnosti. Njegovo uveljavitev je zaenkrat zadržala referendumska pobuda sindikatov.

Če bo zakon uveljavljen, bo med drugim odpravil prepoved dela zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javni mreži, pri zasebnikih, kar je ustavno sodišče že razveljavilo.

Spletno uredništvo Toti Maribor