Desna koalicija želi preprečiti referendum o spornem zakonu
V političnem vrtiljaku Slovenije se odvija nov zaplet okoli predlaganega interventnega zakona za razvoj države. Predlagatelji zakona, ki je dvignil veliko prahu in sprožil številne razprave, so v državni zbor vložili še predlog o nedopustnosti referenduma o tem zakonu.
V ponedeljek so sindikati v parlament prinesli kar 47.223 podpisov podpore za razpis referenduma, čeprav je bilo potrebno le 2500 podpisov. Interventni zakon, ki ga sindikati cinično imenujejo zakon za razkroj Slovenije, je v parlament vložila desna koalicija, sestavljena iz poslancev NSi, Demokratov in Resnice. Zakon posega v deset drugih zakonov in je bil sprejet ekspresno, brez socialnega dialoga. Sindikati so nemudoma napovedali zakonodajni referendum, pri čemer so jih podprle levosredinske stranke v odhajanju.
Argumenti za nedopustnost referenduma
V desni koaliciji, ki naj bi jo vodil prvak SDS Janez Janša, so že večkrat izrazili željo po preprečitvi referenduma. Mnenja so, da glede na zakonsko in ustavno ureditev referendum o tem zakonu ni mogoč, ker vključuje določbe o davkih, kjer je po ustavi zakonodajni referendum nedopusten. V svojem predlogu so poudarili, da zakon spreminja in dopolnjuje različne zakone, ki urejajo davke, vključno z dohodnino pri oddajanju premoženja v najem in obdavčitvijo samostojnih podjetnikov, kar po njihovem mnenju izključuje možnost referenduma.
Možnost odločitve na ustavnem sodišču
Če bo predlog o nedopustnosti referenduma sprejet, se pričakuje, da bo celotna zadeva končala na ustavnem sodišču. Pobudniki referenduma bodo verjetno izpodbijali sklep o nedopustnosti, pravna vprašanja pa bodo dobila svoj epilog v sodni presoji. Ustavni pravnik Saša Zagorc je opozoril, da ustavnosodne prakse glede nedopustnosti referenduma o davčnih zakonih še ni. Nevladna organizacija Pravna mreža za varstvo demokracije pa pričakuje, da bo ustavno sodišče odločilo v prid dopustnosti referenduma.
Stališča Pravne mreže za varstvo demokracije
V Pravni mreži opozarjajo na problematično uporabo tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike, kjer zakon vključuje vsebine, ki so po ustavi izvzete iz referendumskega odločanja, a ureja tudi druga področja, kjer je referendum možen. Profesor Igor Kaučič je izpostavil, da referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vendar vključujejo določbe o obveznih dajatvah, praviloma ne bo prepovedan. Profesorica Bruna Žuber je pojasnila, da je cilj referendumske omejitve preprečiti odložitev ali zavrnitev takih zakonov, saj bi to lahko ogrozilo finančno stabilnost države.
Spletno uredništvo
