Pravna bitka okoli gradnje Regentovega kvarta v Ljubljani #foto
V Ljubljani, kjer bi moralo nastati eno največjih stanovanjskih kompleksov, Regentov kvart, se odvija pravna saga, ki traja že več kot dve leti. Investitor Brusnica je po dolgotrajnih pravnih sporih opozoril sosede v Šiški, da bo zahteval povračilo nastale škode v višini več milijonov evrov.
Dve tožbi, vloženi na upravno sodišče po izdaji gradbenega dovoljenja avgusta 2023, še vedno čakata na obravnavo. Ena od sodnic je celo odstopila, kar je povzročilo dodatne zamude v postopku.
Načrtovana gradnja in pričakovane težave
Regentov kvart predvideva izgradnjo treh stolpnic s skupno 356 stanovanji, ki naj bi bila prvotno vseljiva prihodnje leto. Kompleks bo zgrajen v bližini stanovanjske soseske Brilejeva. Kljub temu, da je Ministrstvo za okolje pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevalo številne zahteve stanovalcev, vključno z monitoringom, zaščito pred hrupom in trdimi delci, se Civilna iniciativa Brilejeva ni zadovoljila in je takoj sprožila upravni spor.
Spremembe lastništva in pravni zapleti
Podjetje Brusnica, sedanji lastnik zemljišča, je že večkrat zamenjalo lastništvo. Ruski in poljski investitorji so se umaknili, zdaj pa projekt vodi avstrijsko podjetje WK Development. Gradbeno dovoljenje je v lasti podjetja Lesnep, ki ga je Brusnica kupila leta 2020. Drugi pravni postopek je bil sprožen proti Ministrstvu za okolje zaradi domnevnih škodljivih vplivov na okolje, ki jih ministrstvo ni ustrezno upoštevalo pri izdaji dovoljenja.
“Vse to smo večkrat jasno ovrgli že med samim postopkom izdaje dovoljenja. Nimamo težav, da sodišče vse skupaj še enkrat pregleda, samo naj se to že enkrat zgodi,” je dejal Matjaž Cerjak, direktor podjetja Brusnica.
Dolgotrajni sodni postopki in finančne posledice
Upravno sodišče bi lahko obravnavalo zadevo prednostno, vendar se očitno ukvarja s starejšimi primeri. Povprečna starost nerešenih zadev na upravnem sodišču je 16,5 meseca, projekt Regentov kvart pa je že presegel to povprečje. Projekt je ocenjen na 70 milijonov evrov, kar kaže na resnost situacije.
Cerjak je razkril, da so lastniki sosednjih hiš zahtevali 2,35 milijona evrov odškodnine. “Nikomur ne delamo škode, le izvajamo svojo lastninsko pravico. Lahko pomagamo, zasadimo kakšno drevo, ne pa takole. Stanovalcem Brilejeve smo ponudili sto dodatnih parkirnih mest,” je dodal.
Civilna iniciativa pod drobnogledom
Nekateri podpisniki Civilne iniciative Brilejeva trdijo, da niso soglašali z upravnim sporom, ki je sledil izdaji gradbenega dovoljenja. Investitor je prejel 50 odstopnih izjav, zaradi česar je iniciativa izgubila status, saj mora po zakonu imeti vsaj 500 podpisov. Tožilstvo je sprožilo predkazenski postopek, da bi preverili, kdo je podpisal pristopne izjave.
“Glejte, mi nimamo česa za izgubiti. Moralnih zmag ne potrebujemo, moramo pa ščititi interese podjetja,” je poudaril Cerjak in dodal, da je škoda že presegla dva milijona evrov. “Brez dvoma zavlačujejo in to brez argumentov. Če se ne umaknejo, bomo z odškodninskimi postopki šli do konca.”
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
