Črna kronikaPolitikaSvet

Politični potres: Predsedniku očitajo 25 milijonov dolarjev podkupnine, zdaj napoveduje odstop

Mongolijo pretresa korupcijski škandal, ki je segel do samega vrha države. Predsednik Ukhnaa Khurelsukh je danes, 17. novembra, napovedal odstop, potem ko so se pojavili očitki, da naj bi pri večmilijonskem železniškem projektu prejel kar 25 milijonov ameriških dolarjev podkupnine. Posel naj bi bil leta 2019, ko je bil Khurelsukh predsednik vlade, enemu največjih mongolskih podjetij dodeljen brez konkurenčnega razpisa. Predsednik očitke odločno zanika in zatrjuje, da želi z odstopom zaščititi svoje dobro ime. Toda politična kriza se širi: odhod sta napovedala še dva visoka državna funkcionarja, opozicija pa zahteva obsežno preiskavo domnevnega razraščanja korupcije v državi.

V Mongoliji se je v nekaj dneh razvil politični škandal, ki bi lahko predčasno končal predsedniški mandat Ukhnaa Khurelsukha. Šestinpetdesetletni predsednik je v torek javno sporočil, da je pripravljen zapustiti položaj in se soočiti s preiskavo zaradi očitkov o korupciji.

V središču afere je gradnja železniške povezave med velikim premogovnikom Tavantolgoi in mejnim prehodom Gashuunsukhait na meji s Kitajsko. Gre za strateško pomemben projekt, namenjen hitrejšemu in učinkovitejšemu izvozu mongolskega premoga na kitajski trg.

Po navedbah nekdanjega župana prestolnice Ulan Batorja, Khishgeeja Nyambaatarja, naj bi Khurelsukh leta 2019 prejel 25 milijonov dolarjev v zameno za dodelitev pogodbe podjetju Bodi International. Takrat je opravljal funkcijo predsednika vlade. Očitki so sprožili zahteve po njegovem odstopu, predsednik pa se je odločil za potezo, ki je presenetila mongolsko politično javnost.

»Nikoli nisem kradel svojemu narodu«

Khurelsukh je v nagovoru državljanom zavrnil vse očitke o korupciji. Poudaril je, da je bil v zadnjem mesecu tarča napadov, katerih namen naj bi bil očrniti njegovo ime in ugled predsedniške institucije.

»Nikoli nisem kradel svojemu narodu ali svoji državi,« je izjavil po poročanju mednarodnih agencij.

Ob tem je sporočil, da je pripravljen zapustiti predsedniški položaj, da bi se lahko preiskava izvedla brez očitkov o političnem vplivanju.

Po poročanju mongolske državne agencije Montsame je dejal, da je Demokratska stranka zahtevala njegov odstop, da bi bilo mogoče ugotoviti resnico. S takšno zahtevo se strinja, zato bo predal predsedniške naloge, sodeloval v preiskavi in si prizadeval za povrnitev svojega ugleda.

Njegova odločitev sicer še ne pomeni, da je odstop že pravno dokončen. V skladu z mongolsko zakonodajo ga mora potrditi parlament, ki ima 126 poslancev. Glasovanje naj bi potekalo še ta teden. Če bo parlament odstop sprejel, bo predsedniške naloge začasno prevzel predsednik parlamenta, nato pa bodo morali izvesti volitve novega predsednika.

Železniški posel, vreden politične kariere

Korupcijski očitki se nanašajo na projekt Tavantolgoi–Gashuunsukhait, ki povezuje eno najpomembnejših mongolskih premogovniških območij s Kitajsko.

Mongolija je močno odvisna od izvoza rudnin, zlasti premoga, Kitajska pa je njen najpomembnejši trgovinski partner. Železniška povezava je zato ključna za gospodarstvo države, saj omogoča učinkovitejši prevoz velikih količin surovin čez mejo.

Pogodba za gradnjo je bila leta 2019 dodeljena podjetju Bodi International LLC, enemu večjih mongolskih konglomeratov. Kritiki trdijo, da je bila sklenjena brez odprtega konkurenčnega razpisa, kar je sprožilo vprašanja o preglednosti in morebitnem političnem vplivanju.

Nyambaatar, ki je očitke javno predstavil v soboto, 14. novembra, trdi, da naj bi predsednik za svojo vlogo pri dodelitvi posla prejel 25 milijonov dolarjev. To je izjemno visok znesek, ki bi ob potrditvi očitkov predstavljal enega najodmevnejših korupcijskih primerov v novejši mongolski politični zgodovini. Toda pomembno je poudariti, da gre za obtožbe, ne za ugotovljeno kazensko odgovornost. Podjetje Bodi International je očitke o plačevanju podkupnin zavrnilo in jih označilo za obrekovanje.

Obtožbe prihajajo tudi iz predsednikove lastne stranke

Posebej zanimivo je, da afere ni sprožila zgolj opozicija. Nekdanji župan Ulan Batorja Nyambaatar pripada isti Mongolski ljudski stranki kot predsednik Khurelsukh, vendar drugemu političnemu krilu. To daje škandalu dodatno razsežnost, saj razkriva globoka nesoglasja znotraj vladajoče stranke, ki že več let obvladuje velik del mongolske politike.

Demokratska stranka, največja opozicijska politična sila, je po objavi obtožb zahtevala predsednikov odstop in celovito preiskavo domnevnih korupcijskih povezav med politiki ter velikimi gospodarskimi družbami.

Vodja poslanske skupine Demokratske stranke Tuvshin Banzragch je na ponedeljkovi novinarski konferenci opozoril, da se Mongolija že desetletje sooča z očitki o sistemski korupciji, medtem ko gospodarski razvoj ne dosega pričakovanj prebivalstva.

Po njegovih besedah se zato zastavlja vprašanje, ali so politične strukture v zadnjih letih delovale v interesu države ali predvsem v korist posameznih vplivnih skupin. Opozicija zahteva tudi razkritje pogodb, povezanih z državnimi premogovniškimi podjetji, ter ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije.

Korupcijski škandal odnaša še dva visoka funkcionarja

Predsednik ni edini politik, ki je zaradi afere napovedal odhod. Po poročanju Associated Press in AFP sta odstop napovedala tudi namestnik ministra za pravosodje in notranje zadeve Munkh-Erdene Dembereltseren ter vodja vladnega sekretariata Enkhbayar Battumur.

Oba sta bila omenjena v korupcijskih očitkih, povezanih z železniškimi posli. Njuna odločitev kaže, da politične posledice afere presegajo predsedniško institucijo. Primer je namreč odprl vprašanja o delovanju več ravni oblasti in povezavah med državnimi funkcionarji ter gospodarskimi družbami.

Hkrati pa je treba razlikovati med politično odgovornostjo in kazensko krivdo. Napovedani odstopi sami po sebi ne dokazujejo, da so posamezniki sodelovali pri kaznivih dejanjih. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, ali obstajajo dokazi o nezakonitih plačilih, zlorabi položaja ali drugih nepravilnostih pri dodeljevanju državnih pogodb.

Opozicija govori o še veliko večjih zneskih

Po navedbah mongolske agencije Montsame se razprava ne omejuje zgolj na domnevnih 25 milijonov dolarjev, povezanih s predsednikom. Predstavniki opozicije opozarjajo na širše domnevne nepravilnosti pri poslovanju državnih rudarskih podjetij in pogodbah za izvoz premoga.

Predsednik Demokratske stranke Odon Tsogtgerel je javno omenil trditve o približno 110 milijonih dolarjev domnevno nezakonito pridobljenega denarja, ki so v zadnjih dneh krožile v političnih razpravah in na družbenih omrežjih. Po njegovih navedbah naj bi bil del teh sredstev povezan tudi s financiranjem političnih dejavnosti in volilnih kampanj.

Te trditve za zdaj niso sodno dokazane. Njihova resničnost bo odvisna od ugotovitev preiskovalnih organov in morebitnih nadaljnjih postopkov. Toda že samo dejstvo, da opozicija zahteva razkritje velikih državnih pogodb in ustanovitev posebne preiskovalne komisije, kaže na razsežnost političnega nezaupanja.

Država z velikim rudnim bogastvom in političnimi krizami

Mongolija ima obsežna nahajališča premoga, bakra in drugih mineralnih surovin. Rudarska industrija predstavlja enega najpomembnejših stebrov njenega gospodarstva in pomemben vir državnih prihodkov. Prav zaradi tega so pogodbe za izkoriščanje rudnin, gradnjo železniške infrastrukture in izvoz surovin politično občutljive. Gre za posle, ki lahko pomembno vplivajo na prihodke države in gospodarske možnosti prebivalstva.

V zadnjih letih so državo večkrat pretresli protesti zaradi korupcije, netransparentnega upravljanja rudnega bogastva in nezadovoljstva z življenjskim standardom. Politična nestabilnost se je še posebej zaostrila v zadnjem obdobju. Mongolija je v samo devetih mesecih dobila tri predsednike vlade, kar kaže na globoka nesoglasja znotraj političnega sistema.

Khurelsukh je predsedniški položaj zasedel leta 2021, pred tem pa je vodil vlado. Njegov mandat je bil povezan z obljubami o gospodarskem razvoju, krepitvi državnih institucij in izboljšanju upravljanja naravnih virov. Zdaj je prav eden največjih infrastrukturnih projektov iz obdobja njegovega vodenja vlade postal osrednja tema političnega škandala.

Odstop kot priznanje odgovornosti ali politična poteza?

Predsednik Khurelsukh vztraja, da ni storil ničesar nezakonitega in da želi z odstopom omogočiti nepristransko preiskavo.

Njegova odločitev ima lahko več političnih posledic. Po eni strani pomeni, da se je pripravljen odpovedati najvišji državni funkciji, čeprav očitke zavrača. Po drugi strani pa mu lahko omogoči, da se pred preiskovalci zagovarja brez neposrednega bremena predsedniškega položaja.

Associated Press navaja tudi ocene političnih poznavalcev, da bi lahko bila poteza povezana s širšimi političnimi izračuni. Khurelsukh je namreč že leta 2021 odstopil s položaja predsednika vlade, nato pa uspešno kandidiral na predsedniških volitvah.

Toda takšne interpretacije ostajajo politične ocene. Predsednik sam zatrjuje, da je njegova odločitev povezana predvsem z željo po razjasnitvi obtožb in zaščiti ugleda. Ključno bo, kako bo ravnal parlament in ali bodo pristojni organi izvedli preiskavo, ki bo lahko prepričljivo odgovorila na vprašanja o domnevnih podkupninah.

Parlament bo odločal o usodi predsednika

Mongolski parlament mora zdaj odločiti, ali bo sprejel Khurelsukhov odstop. Glasovanje naj bi potekalo v prihodnjih dneh.

Če bo odstop potrjen, bo država dobila začasnega predsednika, nato pa bodo sledile nove predsedniške volitve. Takšen razplet bi dodatno spremenil politično ravnotežje v državi, ki se že sooča z notranjimi strankarskimi spori in menjavami na vrhu vlade.

Medtem bodo v ospredju ostala vprašanja o železniškem projektu, domnevnih podkupninah in odgovornosti politikov, ki so sodelovali pri odločanju o velikih državnih pogodbah. Preiskava bo morala pokazati, ali so bili očitki utemeljeni in ali je prišlo do nezakonitega vplivanja na dodelitev posla.

Mongolija se je tako znašla pred političnim preizkusom, ki presega usodo enega predsednika. V središču so vprašanja preglednosti državnih poslov, odgovornosti političnih funkcionarjev in zaupanja državljanov v institucije. Khurelsukh zatrjuje, da ni ukradel niti dolarja državnega denarja. Njegovi politični nasprotniki pa zahtevajo, da se razišče, kdo je imel korist od milijonskih železniških pogodb.

Odgovor na to vprašanje bo pomemben ne le za njegovo politično prihodnost, temveč tudi za verodostojnost mongolskih državnih institucij.

Spletno uredništvo

 

Povezane objave

Back to top button