Porast smrtnih žrtev na slovenskih cestah: alarmantni podatki in dejavniki
V letu 2025 je na slovenskih cestah zabeleženo 25 več smrtnih žrtev kot leto prej, kar je presenetljivo poslabšanje statistike. Na današnji novinarski konferenci je vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa (AVP), Saša Jevšnik Kafol, izpostavila, da je bil ta porast najbolj izrazit v poletnih mesecih, z julijem kot najbolj smrtonosnim mesecem desetletja.
V tem mesecu je na štajerski avtocesti pet oseb izgubilo življenje v najhujši prometni nesreči leta. Kljub dolgotrajnemu trendu zmanjševanja smrtnih žrtev so dejavniki tveganja, kot so uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, še vedno kritični.
Saša Jevšnik Kafol je opozorila na stalne vzroke prometnih nesreč, pri čemer so mobilni telefoni med vožnjo, pa tudi nepripetost z varnostnim pasom, izpostavljeni kot ključni dejavniki. Zabeležili so porast smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, saj je bilo teh 30, kar je 17 več kot v letu 2024. Med umrlimi je bilo 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik mopeda do 25 kilometrov na uro.
Nevarnosti na cestah
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivan Kapun, je poudaril, da so policisti zabeležili 1400 primerov neuporabe zaščitne čelade, predvsem med mladoletniki na mopedih. Izpostavil je problematično “folkloro zbiranja teh mopedistov in izzivanja policistov”, kar je pogosto povezano z zelo tragičnimi nesrečami, saj so v teh primerih večinoma udeleženi mladoletniki.
Vpliv alkoholiziranosti
Med statističnimi regijami je savinjska regija izstopala s 23 smrtnih žrtev, medtem ko se je stanje prometne varnosti poslabšalo tudi v posavski regiji. Večina prometnih nesreč se zgodi v naseljih, kjer je zgoščen promet, saj tam beležijo več kot 63 odstotkov vseh primerov. Največ smrtnih žrtev je bilo ob koncih tedna, pri čemer so alkoholizirani vozniki in tisti pod vplivom prepovedanih substanc povzročili tretjino vseh prometnih nesreč.
Pobude za izboljšanje prometne varnosti
Saša Jevšnik Kafol in Ivan Kapun sta poudarila, da je osrednji cilj državnih institucij in udeležencev na cesti zmanjšanje smrtnih žrtev na nič. Kapun je izrazil potrebo po večjem sodelovanju med institucijami in po spremembah, ki bi omogočile bolj učinkovito delo na področju zakonodaje. Prav tako je izpostavil potrebo po poenostavitvi postopkov in razbremenitvi administrativnega dela.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
