Iz lokalnih medijev

Slovenski mladi zapuščajo starševsko gnezdo pozneje kot večina Evropejcev

Mladi v Sloveniji se iz domačega okolja odselijo precej pozneje kot njihovi vrstniki v evropskih državah. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, objavljenih 27. septembra, je bila povprečna starost, pri kateri so mladi v EU prvič zapustili starševski dom, lani 26,2 leta.

V Sloveniji pa so bili takrat povprečno stari 28,9 leta. Ta podatek Slovenijo postavlja med države, kjer mladi najpozneje začenjajo samostojno življenje.

Razlike med evropskimi državami

V Evropi obstajajo velike razlike v starosti, pri kateri mladi zapuščajo starševski dom. Na Hrvaškem so mladi v povprečju stari kar 31,3 leta, ko se odselijo, kar jih postavlja na vrh lestvice.

Na drugi strani so mladi na Finskem, ki se osamosvojijo že pri 21,4 leta. Ta razhajanja med državami odražajo različne kulturne, ekonomske in socialne dejavnike, ki vplivajo na odločitev o odhodu od doma.

Kje se Slovenija nahaja v primerjavi z drugimi državami?

Slovenija se s povprečno starostjo 28,9 leta, ko mladi zapustijo starševski dom, uvršča med države, kjer mladina relativno pozno začenja samostojno življenje. Ta starost je precej višja od povprečja EU, ki je 26,2 leta.

Razloge za to lahko iščemo v ekonomskih razmerah, stanovanjskih možnostih, pa tudi družinskih vrednotah, ki so v Sloveniji tradicionalno močne.

Dejavniki, ki vplivajo na odločitev

Odločitev mladih, da zapustijo starševski dom, je odvisna od več dejavnikov. Ekonomski pogoji, kot so dostopnost zaposlitve in stanovanja, igrajo ključno vlogo. Poleg tega imajo družinske vezi in kulturne norme pomemben vpliv na to, kdaj se mladi odločijo za samostojno življenje.

V državah, kjer je družina močno povezana, je pogosto, da mladi ostanejo doma dlje.

Prihodnost osamosvajanja mladih

Čeprav Slovenija trenutno beleži višjo povprečno starost odseljevanja od doma, se lahko ta trend v prihodnosti spremeni. Z izboljšanjem ekonomskih razmer in večjo dostopnostjo stanovanj bi se lahko mladi v Sloveniji začeli osamosvajati prej. Kljub temu pa bodo kulturni in družinski dejavniki še naprej igrali pomembno vlogo v tem procesu.

 

Spletno uredništvo Naša Primorska

Povezane objave

Back to top button