Pobuda za referendum, ki so jo sprožili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria, bi lahko kmalu doživela preobrat. Pobudniki so se nameravali lotiti zbiranja 40.000 overjenih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, kar bi se začelo 1. septembra in zaključilo 5. oktobra.
Vendar pa so se po navedbah N1 po več posvetovanjih čez poletje odločili, da odstopijo od te namere. Ta poteza daje opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica možnost, da zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje novele zakona.
Odločitev pobudnikov in njene posledice
Do zdaj zakon zaradi aktivne referendumske pobude ni bil objavljen v uradnem listu, kar je preprečilo opoziciji, da bi se obrnila na ustavno sodišče. Po umiku pobude bo zakon lahko objavljen, kar bo omogočilo zahtevo za ustavno presojo takoj, ko začne veljati. Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti novele ter za njeno začasno zadržanje so pripravili v SD, s pripombami pa so prispevali tudi v Levici in Svobodi. Zahteva bi lahko bila vložena že v prihodnjem tednu, če bo zakon objavljen.
V vrstah pobudnikov so, kot poroča N1, prevladala stališča, da imajo več možnosti za uspeh pri ustavnih sodnikih. Pomisleki glede zmožnosti zbiranja zadostnega števila podpisov in uspeha na morebitnem referendumu so bili namreč precejšnji. Če bi ustavni sodniki ugodili zahtevi za začasno zadržanje novele, bi volitve na novembrskih lokalnih volitvah potekale še po starem zakonu, kar bi pomenilo, da bi lahko glasovali tudi državljani tretjih držav.
Posvetovalni referendum in pravni izzivi
Odprto ostaja vprašanje posvetovalnega referenduma na isto temo, ki ga je DZ razpisal za 11. oktober. Ustavni pravniki opozarjajo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Tudi zakonodajno-pravna služba DZ je poudarila, da je takšen razpis v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.
Leva opozicija se še ni uskladila glede tega, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma. Medtem ko Levica in SD to podpirata, Gibanje Svoboda še vedno ni prepričano. Brez podpisov vsaj 19 od njihovih 29 poslancev pa vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča.
Zakonodajne spremembe in odzivi
Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Predlagatelji sprememb so SDS, trojček NSi, SLS in Fokus ter Resnica, zanje pa so glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna. Več nevladnih organizacij, ki zastopajo tujce v Sloveniji, nasprotuje zakonu, saj menijo, da omejuje politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Poudarjajo, da gre za ljudi, ki že dolga leta delajo, plačujejo davke in soustvarjajo lokalne skupnosti v Sloveniji.
Pod izjavo proti spremembam se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij. Varuh človekovih pravic je opozoril, da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.
Spletno uredništvo
