Evropska centralna banka ponovno zvišuje obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB), pod vodstvom predsednice Christine Lagarde, je 10. septembra 2026 ponovno dvignila obrestne mere, da bi zajezila naraščajočo inflacijo v evrskem območju. Obrestne mere so se povečale za 25 bazičnih točk, kar je drugi dvig letos, in to zaradi visokih cen energije, ki jih med drugim spodbuja vojna na Bližnjem vzhodu.
Svet ECB, ki vključuje člane Izvršilnega odbora ECB ter guvernerje centralnih bank evrskega območja, je soglasno sprejel to odločitev. Depozitna obrestna mera, ki močno vpliva na stroške zadolževanja, je zdaj pri 2,5 odstotka, obrestna mera glavnega refinanciranja pri 2,65 odstotka, medtem ko je obrestna mera mejnega posojila dosegla 2,9 odstotka.
Vpliv vojne na Bližnjem vzhodu se odraža v inflacijskih pritiskih, kar je ECB navedla kot razlog za pričakovano dolgotrajno obdobje inflacije nad ciljno ravnjo. Avgusta se je medletna inflacija v evrskem območju povečala na 3,3 odstotka, kar je rezultat dviga cen energentov, ki so se v primerjavi z lanskim avgustom podražili za več kot 14 odstotkov, po podatkih Eurostata.
Nova napoved gospodarskih gibanj
V okviru monetarnega srečanja v Berlinu je ECB pripravila novo napoved gospodarskih gibanj za evrsko območje. Inflacija naj bi letos dosegla tri odstotke, nato pa leta 2027 padla na 2,5 odstotka in leta 2028 na 2,1 odstotka. Osnovna napoved gospodarske rasti za leto 2026 znaša 0,9 odstotka, za leto 2027 1,4 odstotka, medtem ko za leto 2028 napoveduje 1,5-odstotno rast. ECB opozarja na tveganja, ki bi lahko povečala inflacijo in upočasnila gospodarsko rast, vendar ostaja optimistična glede odpornosti evrskega gospodarstva na energetski šok.
Tveganja za inflacijo in gospodarsko rast
Christine Lagarde je na tiskovni konferenci poudarila odpornost evrskega gospodarstva, kljub šoku na energetskih trgih. Presenečeni so bili nad rastjo inflacije, ki jo povzročajo visoke cene energentov in marže rafinerij. Inflacija bo verjetno ostala nad ciljno ravnjo do konca 2027, predvsem zaradi cen energijskih surovin. Tveganja vključujejo tudi trgovinske napetosti, ki bi lahko vplivale na dobavne verige. Po drugi strani bi se lahko rast izboljšala in inflacija zmanjšala, če bi se energetski trgi prilagodili ali če bi se normalizirala dobava surovin. ECB bo v kratkem predstavila posodobljene scenarije tveganja glede cen energij.
Digitalni evro in prihodnost
Lagarde je izpostavila potrebo po reformah, kot je uvedba digitalnega evra, ki bi okrepil evropski trg. Na vprašanje o vzponu evroskeptičnih strank je odgovorila, da je evro trenutno najbolj priljubljen med državljani EU. Joachim Nagel iz Bundesbank je izrazil zaskrbljenost glede tega trenda, saj ga vidi kot potencialno škodljivega za naložbe v Nemčijo.
ECB se bo v prihodnje odločala glede obrestnih mer na podlagi ažurnih podatkov, brez vnaprejšnjih zavez. Letos sta predvideni še dve srečanji o obrestnih merah, v oktobru in decembru. Kazalnik ECB Watch napoveduje 71-odstotno verjetnost mirovanja obrestnih mer v oktobru in 58-odstotno verjetnost dviga v decembru.
Spletno uredništvo
